Privabljanje, razvoj in ohranjanje kadrov v prihodnosti je osrednja tema Slovenskega kadrovskega kongresa, ki bo v ponedeljek in torek potekal v Portorožu v organizaciji Slovenske kadrovske zveze in Planeta GV. Uvodničar na srečanju kadrovikov, ki jih globalizacija, digitalizacija in demografske spremembe, ki narekujejo nove poslovne modele, spodbujajo k novim stilom vodenja in upravljanja kadrov, bo dr. Drikus Kriek, prodekan za pedagoške zadeve in direktor programa PhD na IEDC-Poslovni šoli Bled. Pojasnil bo, kaj na področje dela in vodenja zaposlenih prinaša prihodnost.
Metode dela in dobre prakse bodo predstavili Outfit7, Optiweb, Lidl in Petrol, Andrej Drapal iz podjetja Consensus pa bo osvetlil odgovore na vprašanje: kdo izbira – delodajalec delavca ali delavec delodajalca? Na sicer letos že 13. srečanju kadrovskih strokovnjakov bodo tradicionalno razglasili kadrovskega menedžerja oziroma kadrovsko menedžerko leta. Aktualna kadrovska menedžerja je mag. Jelica Lajovic Lazarević, ki zadnje leto dni opravlja naloge direktorice kadrovske in pravne službe v Iskratelu. Zelo dobro pozna izzive podjetij na kadrovskem področju, hkrati pa senzibilno spremlja tudi generacijo, ki prihaja na trg dela in jo bo še treba privabiti v podjetja in jih tam tudi razviti. Nedavno je komentirala Deloittovo raziskavo Prvi koraki na trgu delovne sile za leto 2018, po kateri bi se dva od treh slovenskih študentov ob ugodni priložnosti odselila v tujino. »Zanimivo je, da so mladi izpostavili svojo samozavest glede samoorganizacije in vodstvenih kompetenc, obenem pa so manj prepričani o sebi pri razvitosti kompetenc, kot so podjetnost, iniciativnost in kreativnost. Vse tri zadnje omenjene kompetence so namreč zelo pomembne tudi pri vodenju. Morda je izraženo in 'precenjeno' mnenje mladih o sposobnostih vodenja in razvitosti izbranih kompetenc le posledica njihove primerjave z videnim v našem okolju, gospodarstvu, politiki… Zgledov namreč res nimajo veliko. Izražena želja po delu za tujce in v tujini pa je verjetno tudi posledica naše kulture in naučenih vzorcev ponižnosti in povprečnosti ter odločnega jamranja. Če bi dejansko imeli samozavestne mlade, ti ne bi imeli tako velike težnje po begu in bi si s svojim znanjem, pogumom, idejami ter ustrezno razvitimi kompetencami upali (po)iskati izzive tudi doma.« jpš
