Kakšnih 25 slovenskih založnikov je danes v Atriju Pošte Slovenije v okviru 23. slovenskih dnevov knjige (SDK) razstavilo svojo založniško bero. Letos so prvič na tej lokaciji, a četudi je atrij atraktiven in nas s Čopove ulice vanj vabi kos rdeče preproge, deloviščni trakovi in planinske trasne oznake na Čopovi bolj spominjajo na delovišče kot svečano prizorišče praznika slovenske knjige.
Pisateljica Nina Kokelj, ki je zadolžena tudi za stike z javnostmi, o spremembi lokacije meni, da bo dobrodošla: »Več razlogov je zanjo, med drugim je v središču mesta, atrij ponuja tudi zelo lep ambient, zato ne dvomimo, da se bodo knjige in njeni prijatelji tukaj dobro počutili; svoje doda tudi scenografija Barbare Kapelj. V preteklih letih smo ves čas trepetali glede vremena, v atriju pa so edino dobre zgodbe tiste, ki nas lahko presenetijo.«
Podčrtano s filmom
Programska vodja letošnjih slovenskih dnevov knjige, pisateljica Gabriela Babnik je poudarila, da so jih k tokratni povezavi filma in literature napeljali kar filmarji, saj dobre zgodbe iščejo povsod: »Filmarji si jemljejo literaturo kot predlogo za film, ker iščejo dobre zgodbe. In veliko je literatov, ki nas film ravno tako zelo privlači.« V tej luči zna biti zanimivo srečanje Aleša Čara, ki ni več pisatelj, ampak korporativni scenarist, ter režiserja Vlada Škafarja, ki pa ga literatura v zadnjih letih še bolj privlači kot sam film; pogovarjala se bosta o teh deljenih vlogah. »Tudi v naši zgodovini so bili nekateri literati, recimo Marjan Rožanc ali Vitomil Zupan, za katere je bilo samoumevno, da prehajajo med različnimi umetnostmi. Tega danes praktično ni več, vsi smo se specializirali in radi sedimo v svojih kotih. Sama ne bi znala napisati scenarija,« dodaja Babnikova.
Zato bo tudi več scenarističnih delavnic, ki jih bo vodil Miha Mazzini, približali pa bodo tudi igralski vidik v filmu z Mileno Zupančič. Na vprašanje, ali bo tudi kakšen njen roman doživel ekranizacijo, so se Babnikovi zasvetile oči: »Zanimiv bi bil kateri koli moj roman, saj ne nazadnje pišem zelo filmsko, vizualno, in lahko bi se dogajal v Afriki ali Ljubljani.«
Za sejmom pa bo ostala tudi knjiga Usmerjanje pogleda (založba Umco), v kateri je šest avtorjev pisalo na temo »pogleda«; med njimi je tudi prevod madžarskega avtorja Gaborja T. Szántója, ki je o judovstvu napisal esej 1945, po njem pa je znameniti režiser Ferenc Török posnel istoimenski film. Predvajali ga bodo v petek zvečer v Komuni, v goste pa prihaja tudi režiser.
Nakup z namenom
Blaž Javornik iz založbe Sanje je povedal, da za dotični sejem niso pripravili posebne ponudbe, imajo pa nekaj ponatisov uspešnic, denimo Izbrane otroške pesmi Neže Maurer in romane afriških avtoric in avtorjev, ki so jih izdali v zadnjem letu. »Na sejmih se proda več knjig, kot bi se jih v knjigarni, sploh na jesenskem v Cankarjevem domu; je bilo pa v zadnjih letih več menjav lokacij, od Kongresnega trga do Stritarjeve ulice. Toda ljubitelji knjig nas najdejo. Res pa nas na ulici vidi in obišče več ljudi. Ali se bo nova lokacija prijela oziroma ali je bila dovolj oglaševana, bomo videli ob koncu sejma.« Založba Sanje soorganizira tudi Noč knjige, ki je po navadi sovpadla s slovenskimi dnevi knjige, tokrat pa bo šele dan po koncu DSK, 23. aprila, na Trubarjevi cesti in bo potekala že tudi čez dan.
Med obiskovalci sejma smo že na odprtju ustavili Primoža Turka, ki je ravno te dni doktoriral iz filozofije, sicer pa je profesor na primorski univerzi. Informacijo o sejmu je dobil na spletni strani našega medija, lokacijo pa je moral poiskati na googlu, saj se mu je zdela nekoliko nenavadna. Čeprav je formalno zaključil študijsko etapo, pravi, da bo »vnema do branja in tudi zbiranja filozofskih knjig verjetno kvečjemu še rasla, zato bo teh nekaj knjig, ki sem jih kupil danes, nedvomno služilo še za nadaljnji študij«. Obsežen program SDK sicer najdete na spletni strani https://dneviknjige.si/.
