Starejše, presenetljivo pogosto pa tudi mlajše članice Evropske unije, med katerimi so se nekatere spreobrnile v najbolj zagrizene kritičarke Bruslja, rade pozabijo, kako močan politični imperativ za domače politike je lahko članstvo v Evropski uniji, dokler je država še zunaj. Balkan je eklatanten primer in na svoj žalostni način tudi specifičen, kajti v preteklosti se je Evropska unija širila zaradi samoumevne politične evolucije celine, zaradi novih okoliščin po koncu hladne vojne ali, v 80. letih, v podporo mladim demokracijam, ki so šele dobro pognale korenine na pogoriščih diktatur. Zdaj pa to počne zato, da bi med državami kandidatkami preprečila vojno. Dobesedno. »Nočem, da se na Balkan vrne vojna, zato mu moramo odpreti vrata,« je Jean-Claude Juncker včeraj pospremil predlog evropske komisije o začetku pristopnih pogajanj Evropske unije z Makedonijo in Albanijo ter relativno ugodno poročilo o pogajalskem napredku Črne gore in Srbije.
Junckerjeva ocena tokrat ni daleč od resnice. Odškrnjenim vratom Evropske unije in sočasnemu ameriškemu vplivu/pritisku gre prvenstvena zasluga za mnoge poteze v r...
Srečanje na Dunaju vzbuja optimizem, da bosta Grčija in Makedonija dosegli kompromis pri imenu. Pot do njega ne bo lahka, a se državi zavedata, da je...
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v nedeljo med obiskom v Albaniji dejal, da je leto 2025, ki je zapisano v širitveni strategiji EU...