Pričakovati, da bo skoraj tridesetletni spor med Makedonijo in Grčijo razrešen zgolj z nekaj sestanki, je več kot nerealno. Zato je pripravljenost obeh držav, da bosta o predlaganih rešitvah še naprej razpravljali, pozitivno in optimistično sporočilo včerajšnjega sestanka na Dunaju med grškim in makedonskim zunanjim ministrom, Nikosom Kociasom in Nikolo Dimitrovom.
Tako je dunajski sestanek prvih diplomatov Grčije in Makedonije ocenil posebni odposlanec OZN, ameriški diplomat Matthew Nimetz. Ta si že nekaj let prizadeva za to, da bi državi našli kompromisno rešitev, predvsem za najbolj sporno točko medsebojnih odnosov – ime makedonske države. Mednarodni skupnosti, predvsem EU, ki se je leta podrejala grškemu izsiljevanju, res ni v ponos začasna rešitev imena – Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM). Zato je pritisk na Atene, da omilijo svoje zahteve, vse močnejši. Ne gre zanemariti niti dejstva, da si Nato v zaostrenih odnosih z Rusijo želi okrepiti jugovzhodno krilo zveze. Na drugi strani Makedoniji »preseda«, da nerešeno vprašanje imena ovira pristop države do evroatlantskih integracij. A je prihod na oblast socialdemokratske stranke Zorana Zaeva v državi »omehčal« nacionalistični naboj predhodnika Nikole Gruevskega, ki je Atenam dvigal pritisk. Tako se pod Zaevom skopsko letališče ne imenuje več Aleksander Veliki, avtocesta pa ne Aleksander Makedonski. Atene so se na to morale odzvati s pozitivnimi signali, posledica pa je tudi sestanek na Dunaju.
Spremeniti tudi ustavo
V igri je že nekaj časa več možnih imen, kot so Severna Makedonija, Republika Nova Makedonija, Republika Zgornja Makedonija, ki v resnici niso po volji ne eni ne drugi strani; Grkom, ker je sploh omenjena Makedonija, Makedoncem, ker gre za umetne skovanke, ki naj povrhu vsega, na željo Aten, ne bi imele prevoda v tuje jezike.
Ne glede na to, da Dunaj tokrat ni dal rešitve, bo verjetno ta usklajena znotraj doslej znanega nabora imen. Ali in kako bo sprememba zapisana v makedonski ustavi, pri čemer vztrajajo Atene, da bi vnaprej »odpravili« morebitni makedonski »iridentizem« (nikoli izražen interes Makedonije, da bi se širila na grško pokrajino Makedonijo), bo nedvomno drugi del zapletenih pogajanj. A je posrednik Nimetz prepričan, da bosta državi po kompromisu o imenu hitro našli rešitev tudi za formalno-pravni zapis spremembe. Pogajanja naj bi nadaljevali kmalu.
