Kako združiti bivanjske potrebe z geografsko lego?
Uporabniki vikenda največ časa preživijo zunaj, saj imajo tam svoj zelenjavni vrt in otroško igrišče, želijo pa si tudi priprave hrane na prostem. Bivanje pred objektom je bilo oteženo, saj je prostor obrnjen direktno na jug (poleti ves dan sonce), dolinska lega pa odpira pot tudi zahodniku – kratkotrajnemu vetru, ki lahko piha kadar koli v letu. Rešitev je bila pokriti leseni nadstrešek, ki z dodano poletno kuhinjo, zunanjo jedilnico ter stropnimi in stenskimi senčili omogoča uporabo vrta v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. Pas stekla ob hiši služi za prepuščanje svetlobe, ki ga ob pripeki s stropnimi senčili enostavno zastremo. Ob visokem soncu pa jih lahko uporabimo tudi na zunanji strani in tako zasenčimo osrednji bivalni prostor. Zahodna stenska pomična senčila so zaščita proti vetru in dežju, z vzhodnim krilnim senčilom pa reguliramo prehod jutranjega sonca in si odpiramo pot do lope ali vrta.
Kuhinja – osrednja lepotica zunanjega prostora
S postavitvijo krušne peči s pločevinastim dimnikom, kuhinjskih omaric, plinskega kuhališča, vodnega korita in kuhinjske stene smo zasenčili vzhodno sonce, hkrati pa z velikim panoramskim oknom odprli pogled po dolini. Nad steklom smo pustili odprtino, ki služi kot naravno prezračevanje pri kuhi, z dekorativno, ročno izdelano keramiko pa povečali umetniško vrednost kuhinje. Način pokrivanja površine je sledil ideji, da je keramika zaključena zgodba, ne glede na robove, kote in ovire na površini. Podobno kot pri obleki je v postopku oblikovanja glino treba ukrojiti po površini. Tako ima prav vsaka ploščica svoje mesto v mozaiku in je nepogrešljiva. Oblikovalka gline je pri izbiranju barv in oblik sledila travniku in ljudem, ki tam bivajo. Bogatost narave je preslikala v notranjost zunanjega prostora in na ključna mesta dodala glinene luči, ki spominjajo na starinske lustre lončarskih mojstrov. Njihova izdelava poteka na lončarskem vretenu, dodani pa so ponavljajoči se organski motivi s ploščic.
Če bomo v domove vgrajevali tradicijo, znanje ne bo izumrlo
Bivalni vrtni prostor bi lahko poimenovali tudi »umetnost rokodelcev«, saj je skupek različnih obrtniško-umetniških del in naravnih materialov iz okolja (les, glina, steklo, kamen, kovina). Izvedba takšnega objekta zahteva premišljeno načrtovanje in usklajeno realizacijo gradbenika, vodovodarja, električarja, mizarja, pečarja, kovinarja, krovca, kleparja, monterja dimnikov, steklarja in oblikovalca gline. Domači rokodelski poklici in mojstrske veščine se ohranjajo zaradi prenosa preteklega znanja, s sodobnejšimi pristopi pa izboljšujejo kakovost bivanja in vaše domove spreminjajo v zgodbe po meri.
Tekst: Špela Pavlič Kos, Jože Kos, Polona Zajc, foto: Center za zunanjo ureditev
