Nova Ljubljanska banka je imela v lanskem letu 189 milijonov evrov dobička, na ravni skupine pa 225 milijonov evrov, kar je po besedah predsednika uprave Blaža Brodnjaka rekord v zgodovini banke in precej bolje od lanskih rezultatov tekmecev. Hkrati pa je vodstvo NLB na novinarski konferenci poudarilo, da država, ki je edini lastnik, ne more z gotovostjo računati, da bo dobiček matične banke pritekel v proračun.
Nekoristen ustavni zakon
Izplačilo dividend naj bi bilo namreč ogroženo, ker ga mora dovoliti Evropska centralna banka. Brodnjak je pojasnil, da bodo ECB najprej čez en mesec poslali svoje argumente, celoten postopek pa lahko traja več mesecev. ECB je že sporočila, da je dovoljenje za plačilo dividend odvisno od tega, ali bo država banko ustrezno zaščitila pred tveganjem, ki ga prinašajo sojenja na zagrebškem sodišču o prenesenih vlogah deviznih varčevalcev Ljubljanske banke. ECB bi lahko namreč za zneske iz sodb, ki bi bile za NLB potencialno neugodne, zahtevala oblikovanje rezervacij. Kot je znano, naj bi NLB grozil skupni strošek v višini približno 430 milijonov evrov.
Kot je poudaril Brodnjak, je ministrstvo za finance že lani spomladi predlagalo, da država banki izda poroštvo za omenjene sodbe, ker naj bi bili sicer potencialni kupci za delež banke pripravljeni ponuditi premalo. Vlada je poroštvo zavrnila, ministrica za finance pa zadnje štiri mesece ponuja nekoliko drugačno rešitev. Po neuradnih informacijah gre za »odškodovanje« banke na način, da bi ji država povrnila stroške, ki bi jih nosila v primeru izgubljenih sodb. Tudi ta oblika zaščite je za manjši koalicijski stranki, SD in DeSUS, za zdaj nesprejemljiva.
Ustavna komisija državnega zbora sicer obravnava predlog dopolnitev ustavnega zakona o NLB, za katere se, vsaj načelno, zavzemajo vse parlamentarne stranke razen Levice. Podporniki dopolnitev trdijo, da bi te pomenile zaščito NLB pred hrvaškimi sodbami, kar pa je Brodnjak danes odločno zavrnil. »Prepoved plačila pravnomočne sodbe, izdane v Evropski uniji, ni zaščita,« je dejal.
Škodljivi politikanti
Če bodo spremembe ustavnega zakona sprejete, kar se pričakuje še v tem mandatu, bo banka najverjetneje dobila malo boljšo podlago za izpodbijanje izvršitve sodb, vendar je vodstvo banke danes poudarilo, da to sodišč v nobeni državi ne bo zavezalo k zavrnitvi rubežev.
Že pred dobrim mesecem dni pa je Slovenski državni holding banki prepovedal plačevanje zneskov iz sodb, in čeprav je Brodnjak zatrdil, da bodo prepoved spoštovali, je menil, da to ne rešuje problema. »Evropski bančni prostor je najbolj regulirana panoga na planetu in poslovna banka si ne more privoščiti, da ne bi plačala pravnomočne sodbe. To samo politiki ni jasno,« je dejal. Dodal je, da banki v primeru neplačila nastane tudi materialna škoda v obliki zamudnih obresti, ki se naberejo med rokom plačila in datumom izterjave. »Bo to plačala stranka upokojencev?« se je razburil predsednik uprave.
Ostrih besed sicer ni namenil samo predsedniku DeSUS Karlu Erjavcu, ki najglasneje zahteva Brodnjakovo odgovornost zaradi sodbe, ki jo je NLB poplačala. Obregnil se je tudi ob desnico, saj je po njegovem neodgovorno govoriti o banki kot o »udbovskem bankomatu« ali »pralnici denarja«. »Politikanti povzročajo neposredno škodo, saj vplivajo na ugled banke, na zaupanje strank, na vrednost institucije,« je dejal.
S problemom prenesenih vlog se ukvarja tudi evropska komisija, ki odloča o prošnji slovenske vlade za odlog privatizacije. Ne samo zato, ker jo je prav zaradi grožnje s sodbami Slovenija prosila za odlog, ampak tudi zato, ker bi ob vpeljavi mehanizma državne zaščite komisija sprožila nov postopek ugotavljanja dovoljenosti državne pomoči. Temu pa bi se Slovenija izognila, če bi bila zaščita dana v okviru privatizacije banke, torej če bi država ponudila garancijo oziroma odškodovanje kot prodajalec kupcu.
Če te dileme gledamo posamično, so nerešljive, je dejal Brodnjak. Ker pa so povezane, je mogoče po njegovem vse nasloviti z eno rešitvijo, namreč da država hkrati privatizira in zaščiti banko. Njegov argument je naslednji: če hoče država prejeti dividende, mora zaščititi banko, če jo hoče zaščititi, jo mora privatizirati, in če jo bo privatizirala zaščiteno, bo kupnina večja. »Če bo banka privatizirana, ne da bi bila zaščitena, bodo slovenski davkoplačevalci de facto plačali 430 milijonov evrov, ker bo kupnina toliko nižja,« je dejal.
Ob tem je poudaril tudi, da odlaganje privatizacije škodi poslovnim rezultatom banke, čeprav so bili lani rekordni. Dokler banka ne bo prodana, ne sme opravljati dejavnosti faktoringa in lizinga, ne sme kreditirati gradbeništva in nasploh podjetij v tujini, ne sme prevzemati drugih bank, ne more financirati javnega sektorja ali manj tveganih korporativnih strank. Stroške poslovanja je v sedmih letih zmanjšala za tretjino, in po Brodnjakovem mnenju bi nadaljnje zniževanje škodilo poslovanju. Posvaril je tudi, da bi odlaganje privatizacije lahko pomenilo dodatne, dolgoročnejše omejitve, ki bi lahko vplivale na prodajno ceno.
