V celjskem klubu so se odločili, da bodo v znak zahvale za že 29-letno sodelovanje z generalnim pokroviteljem izdelali unikatne drese, retro kolekcijo v zeleno-rumeni kombinaciji, ki so jih igralci nosili le na eni tekmi – v polfinalu proti Zagrebu v Skopju –, nato pa jih bodo podpisane prodali v zbirateljske namene. A tudi posebni dresi niso bili dovolj za uresničitev sanj o uvrstitvi v finale, kajti na balkanskem rokometnem el clasicu so jim jih uničili igralci Zagreba, ki so slavili z golom razlike (29:28). Da so pivovarji, ki so v 41. minuti po golu Josipa Valčića – po koncu sezone bo postal športni direktor kluba – zaostajali že za šest (15:21), sploh prišli do možnosti za takšno končnico, se lahko zahvalijo predvsem komaj 17-letnemu Domnu Makucu.
Blestel je poškodovani Makuc
Makuc si je na zadnjem treningu pred tekmo poškodoval koleno, pregled z magnetno resonanco pa je pokazal, da ima počen meniskus. A Primorec je želel igrati na lastno odgovornost (po vrnitvi domov ga verjetno čaka artroskopija in vsaj dvomesečno okrevanje) in v zadnjih 15 minutah je Hrvatom zabil kar pet golov brez zgrešenega strela, zadnjega za zmanjšanje na 28:29 ob koncu predzadnje minute. Po minuti odmora zagrebškega trenerja Zlatana Saračevića je zmagoviti gol 25 sekund pred koncem dosegel Domagoj Pavlović, s sedmimi goli od osmih poskusov tudi najboljši strelec polfinala. Zmaga proti Celjanom je bila za Zagrebčane tudi tolažba zaradi četrtkovega incidenta, ko so jih med njihovo odsotnostjo v sobah v hotelu Continental obiskali nepridipravi in jih tudi okradli.
V celjski ekipi je bil s šestimi goli najučinkovitejši Borut Mačkovšek, vendar je bilo tudi to premalo za finale. »Tekmo smo začeli zelo, zelo slabo, delali preveč tehničnih napak in zgrešili preveč strelov. Zagreb je naše napake in slabšo obrambo kaznoval z lahkimi goli in si priigral visoko prednost. Pravi rokomet smo začeli igrati šele v zadnjih petnajstih minutah, lovili tekmeca in ga skoraj ujeli, v tem lovu pa seveda izgubili tudi veliko moči in energije. Na koncu nam je zmanjkalo časa in žal smo bili prekratki za gol, da bi izsilili vsaj podaljške. A moramo dvigniti glave in na tekmi za tretje mesto premagati Meškov, saj nismo prišli v Skopje, da bi izgubili obe tekmi.«
Mečkovšek predčasno z igrišča
Napoved Izoljana na začasnem delu v Celju, ki je bil nedavno blizu dogovoru s Paris St. Germainom, se je na današnji tekmi za bron proti Meškovu tudi uresničila. Slovenski prvaki (brez Kristjana Bećirija, Luka Mitrovića in Tilna Kodrina) so imeli proti prav tako oslabljenim Belorusom (brez Rastka Stojkovića, Petra Đorđića in Kostantina Igropula) že v prvem polčasu sedemkrat tri gole prednosti, začetek drugega pa je prinesel devet zaporednih izenačenj, zadnje pri 23:23 v 46. minuti. V končnici so v celjski ekipi spet zablesteli Urban Lesjak (16 obramb) ter najboljši strelci, Žiga Mlakar (7), Domen Makuc in Borut Mačkovšek (po 5), ki pa je moral pri 30:26 na začetku 58. minute, ko je bil zmagovalec že odločen, predčasno na tribuno zaradi tretje izključitve in rdečega kartona.
Trenerju Branku Tamšetu, ki je v sredo praznoval 40. rojstni dan, je presenečenje pripravila njegova navijaška skupina iz Velenja, saj je prišla v Skopje opremljena z majicami z njegovo podobo, maskami in transparenti. »Čestitam svojim igralcem, ki so proti Meškovu igrali lepši, hitrejši in močnejši rokomet ter zasluženo zmagali. Ni lahko tako težkih tekem odigrati v okrnjeni zasedbi, ki še dodatno izčrpa ekipo. Hvala tudi navijaški skupini Florijani, ki nas je prišla spodbujati tako daleč. Z navijanjem so nam dali dodatno energijo, ki je pripomogla k zmagi. Upam, da smo ji z zmago olajšali dolgo pot domov,« je dejal Branko Tamše.
Izidi, finale: Vardar – Zagreb 26:24 (14:13, Cindrić in Krištopans po 5; Horvat 8, Pavlović 4), za tretje mesto: Celje Pivovarna Laško – Meškov Brest 31:28 (15:14), polfinale: Vardar – Meškov 33:24 (17:14, Cindrić 6, Šterbik 20 obramb; Baranov 9, Poteko 2, S. Razgor 0), Zagreb – Celje PL 29:28 (14:11).
