Samovozeči avtomobili, nekoč le zgodba iz znanstvenofantastičnih filmov, so čedalje stvarnejša možnost in alternativa klasičnemu prevoznemu sredstvu. Narejeni so prvi koraki, pot do povsem avtonomne vožnje pa je vseeno še dolga. Ovir je veliko, a najbolj optimistični pravijo, da bodo tudi te kmalu premagane. Šefinja znamke Smart Annette Winkler o tem ne dvomi: »Najkasneje sredi naslednjega desetletja bomo imeli take avtomobile že na cesti.« Še ambicioznejše načrte ima znamka Ford, pri kateri pravijo, da bodo že leta 2021 imeli floto samovozečih avtomobilov med taksiji in vozili za začasno izposojo. »Govorimo o več deset tisoč avtomobilih, ki bodo delovali v mestih velikosti New Yorka ali Los Angelesa, vključno z avtocestami, ki vodijo do najpomembnejših transportnih točk, na primer letališč,« pa pravi izvršni šef Forda William Ford mlajši.
Mesto je zahtevno okolje
Tehnično so taki avtomobili odvisni od številnih sistemov in dejavnikov, potrebovali bodo še natančnejše zemljevide ter manjša in še natančnejša tipala, kar bi lahko zagotovili že v treh ali štirih letih. Matjaž Korman iz Audija, ki se tudi ukvarja s tem področjem, dodaja, da je zunanjih vplivov na delovanje samovozečega avtomobila ogromno. »Ko smo preizkušali avtomobil v Parizu, smo videli, kako zahtevno okolje je to. Večkrat sem predlagal, da bi v Sloveniji imeli poligon, saj je naša država za testiranje primerna. A morali bi urediti ceste, narediti kontrolne točke. To se že dogaja v Nemčiji, kjer vse avtoceste prilagajajo za samodejno vožnjo. Gre na primer za posebne table, ki vozilo opazujejo in ga vodijo. Vse delamo z željo, da smrtnih žrtev ne bi bilo, želimo jih preprečiti. Zato sisteme najprej preizkušamo v urejenem okolju, nato pa deloma na cesti. Seveda je trenutno težko govoriti o absolutnem, stoodstotnem delovanju, toda naše vodilo je razviti sisteme, ki bodo nezmotljivi,« pravi Matjaž Korman. Sistemi še niso nezmotljivi, po nedavni nesreči v Arizoni, ko je samovozeče vozilo zbilo kolesarko, je kar nekaj ameriških zveznih držav prepovedalo testne vožnje. Prav tako so pri Toyoti začasno ustavili projekt NuTonomy, pri izdelovalcu čipov Nvidia, katerih izdelki so osrednji »možganski« del za samovozeče avtomobile, so prav tako za nekaj časa ustavili delo.
BTC kot poligon za testiranje
A smrtne žrtve se žal pojavljajo na poti h končnemu cilju, vzponi in padci so del vsakega razvoja, svoj lonček želi zdaj pristaviti tudi Slovenija, ravno prav velika, z ustrezno infrastrukturo na majhnem prostoru, znanjem, voljo in denarjem iz evropskih virov. Tako nekako si zadevo predstavljajo v partnerskem ekosistemu za samovozeče avtomobile, ki so ga k življenju obudili partnerji. BTC, Dars, Avto-moto zveza Slovenije in družba AV Living Lab namreč gradijo partnerski ekosistem.
Eden od poligonov, na katerem bi v realnih razmerah lahko preizkušali te tehnologije, je na primer ljubljanski BTC. Jože Mermal, predsednik uprave družbe BTC, pravi, da imajo na enem mestu in v obvladljivem okolju na voljo 475.000 kvadratnih metrov prostora z 11 kilometri cest, 14 krožišči, na leto se tam giba okoli 21 milijonov ljudi, mnogi med njimi so pešci ali kolesarji, že danes je na območju 20 električnih polnilnic in postajališč za 500 koles. »Revolucijo v svet nakupovanja v letu 2018 prinašamo s platformo Eligma, s katero prepletamo digitalno in realno okolje BTC Cityja. Če k temu dodamo še razvejeno infrastrukturo, široko ponudbo in 21 milijonov obiskovalcev, je BTC City več kot primerno območje tudi za razvoj naprednih rešitev na področju mobilnosti prihodnosti,« je prepričan Jože Mermal. Del projekta je tudi družba za avtoceste Dars, ki zagotavlja v projektu svojo infrastrukturo in znanje. Božidar Volk z oddelka za cestne naprave je povedal, da so nove tehnologije realnost in da bodo cestni 30 kilometrov dolg odsek med Postojno in Divačo v letu ali dveh opremili s hibridnimi tehnologijami, pri katerih bo infrastruktura komunicirala z avtomobili, korak naprej pa bo potem vzpostavljanje infrastrukture, ki bo vodila samovozeče avtomobile.
Generalni sekretar AMZS France Kmetič pa samovozeče avtomobile vidi kot prepletanje sodobnih varnostnih tehnologij, neke vrste pametne varnosti, s samovozečimi avtomobili. »Samovozeči avtomobili niso samoumevni, veliko je še vprašanj, pravnih, moralnih in tehničnih, na katera bomo morali odgovoriti. Na področju avtonomne vožnje in inteligentnih asistenčnih sistemov pa imamo najdaljšo tradicijo in največ izkušenj v Sloveniji, saj že vrsto let spremljamo razvoj avtomobilov, zlasti z vidika, kako elektronika in uveljavljanje sodobnih asistenčnih sistemov vplivata na njihovo delovanje in varnost,« pojasnjuje France Kmetič. Lucija Živec Sajevec, direktorica delniške družbe AMZS, dodaja, da bodo morali seveda prilagoditi infrastrukturo poligona na Vranskem in izobraziti osebje, da bo lahko uspešno delalo, saj vseh teh tehnologij ne bo lahko razumeti: »Nadgrajevali bomo programe varne vožnje in infrastrukturo centra ter omogočali testiranje inteligentnih asistenčnih sistemov in usposabljanje voznikov pri že danes dosegljivih tehnologijah ter tudi sistemih, ki jih bo tehnološki razvoj prinesel v prihodnosti.«
Podjetje AV Living Lab upravlja svetovno edinstveno živo testno območje, polno vsakodnevnih interakcij na območju BTC. Daniel Avdagič, direktor podjetja, pojasnjuje, da so težave pri razvoju takih vozil razpršene, oni pa se bodo trudili, da bi jih vse zbrali na enem mestu. »Naš cilj je transformacija mobilnosti v prihodnosti. Mi bomo iskali rešitve in aplikacije, vzpostavljali digitalizacijo, snovali nove poslovne modele in oblike mobilnosti ter iskali odgovore na vprašanje, kaj bomo počeli, ko nam ne bo treba držati volana.« Vsi udeleženci v tem projektu so enotni: oni na cesto ne bodo postavljali samovozečih avtomobilov, želijo le ustvariti razmere in poligone, na katerih bodo lahko razvijalci tehnologij pregledno delali. Majhnost Slovenije je lahko v tem primeru velika prednost.
