Po koleričnem odzivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa na posredno rusko opozorilo prek veleposlanika v Libanonu, da se bodo postavili po robu kazenskemu raketiranju sirskega režima, smo bili danes priče bolj diplomatskemu preigravanju nadaljnjih scenarijev. Še najbolj je izstopala izjava ruskega predstavnika pri Združenih narodih Vasilija Nebenzije, ki je po zasedanju varnostnega sveta za zaprtimi vrati novinarjem dejal, da je prednostni cilj Moskve preprečiti nevarnost širše vojne v Siriji, hkrati pa dejal, da ne izključujejo možnosti vojaškega konflikta med ZDA in Rusijo zaradi Sirije.
Trump, ki je v začetku tedna ruski obrambi sirskega režima zagrozil z »lepimi, novimi in pametnimi raketami«, je medtem umiril svojo tvitersko retoriko in objavil, da se mu z vojaško akcijo proti osovraženemu sirskemu voditelju Bašarju Al Asadu ne mudi. Ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley je njegove nadaljnje načrte prevedla v izjavo, da imajo ZDA dovolj dokazov za ukrepanje, da pa predsednik trenutno proučuje vse morebitne možnosti. Da popolnega soglasja v washingtonski administraciji glede dogajanja v Siriji vendarle ni, je dal vedeti obrambni minister James Mattis, ki je v senatu dejal, da še vedno iščejo dejanske dokaze o uporabi kemičnega orožja in da si želijo inšpektorjev na terenu, ki naj to ugotovijo. Hkrati je dodal, da osebno sicer verjame, da je do kemičnega napada prišlo.
Lavrov svari Evropo
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem opozoril, da bi posredovanje zahodnih držav v Siriji lahko sprožilo nov migrantski val v Evropo, hkrati pa zatrdil, da imajo neizpodbitne dokaze, da je bil domnevni napad s kemičnim orožjem v Siriji uprizorjen s pomočjo tuje obveščevalne službe. Slednje je še ena precejšnja nedoslednost v ruskih razlagah dogajanja ne le v Siriji, ampak tudi drugod, kot denimo v britanskem Salisburyju. Moskva je sprva navajala, da v Dumi ni razbrala znamenj kemičnega napada, Lavrov pa je zdaj dopustil možnost, da se je zgodil, in ga pripisal silam, ki ga poskušajo naprtiti Asadovemu režimu in sprožiti mednarodno akcijo proti njemu. Podpredsednik ruske vlade Arkadij Dvorkovič pa je v očitnem odgovoru na Trumpove tvite danes dejal, da mednarodni odnosi nikakor ne bi smeli biti odvisni od jutranjega razpoloženja neke osebe.
V minulih dneh so se pregreli tudi telefoni. Britanska premierka Theresa May je v pogovorih s Trumpom zagotovila, da bo podprla vsako njegovo odločitev, in si nakopala zahtevo opozicije, da si pri tem zagotovi vsaj podporo parlamenta. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v četrtek brez zadržkov podpiral kaznovanje Asada zaradi zanj dokazanega kemičnega napada, se je danes pogovarjal s Putinom in pozval k širšemu dialogu z Rusijo. Nemčija in Nizozemska sta kot članici Nata že pred tem objavili, da ne bosta sodelovali v nobeni vojaški akciji v Siriji, Erdogan pa je Trumpu in Putinu po telefonu dopovedoval, da stopnjevanje napetosti v regiji ni sprejemljivo. Po napovedih organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) bodo njeni strokovnjaki danes v Dumi začeli preiskavo domnevnega napada. Režimske sile so medtem po poročanju sirske televizije prevzele nadzor nad celotno Vzhodno Guto, svoj čas osrednjo uporniško enklavo pri Damasku. Uporniki tako nadzorujejo še provinco Idlib na meji s Turčijo in ozemlje okoli Dere pri Jordaniji.
