ZDA so morda resnično, morda da bi skrile prave namene nekoliko omilile odločne napovedi povračilnih napadov na sirski režim zaradi njegovega domnevnega napada s kemičnim orožjem. Predsednik Donald Trump je na twitterju zapisal: »Nikoli nisem rekel, kdaj se bo zgodil napad na Sirijo. Lahko bo to zelo kmalu ali pa sploh ne tako zelo kmalu!« Trump res ni rekel, toda njegov tvit, da nad Sirijo prihajajo »lepe in nove rakete« zaradi napada s kemičnim orožjem v predmestju Damaska, ki se po trditvah Moskve in Damaska sploh ni zgodil, je povzročil pestro diplomatsko dogajanje, sploh ker zavezniki niso bili obveščeni o mogočem napadu.
Never said when an attack on Syria would take place. Could be very soon or not so soon at all! In any event, the United States, under my Administration, has done a great job of ridding the region of ISIS. Where is our “Thank you America?”
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) 12 April 2018
Čuti se Boltonova roka
V izjavah drugih predstavnikov Bele hiše je bilo sicer slišati namige o pogovorih, ki bi morda preprečili raketiranje, vendarle se zdi, da v administraciji prevladuje ostrejša linija, ki jo pooseblja novi Trumpov svetovalec za državno varnost John Bolton. Odkar je prišel, so odstopili trije svetovalci sveta za nacionalno varnost, ki je ključen za zunanjepolitične nasvete predsedniku. Trump te zdaj res potrebuje, kajti trenutni zaplet v Siriji pomeni krizo, zaradi katere bi brez treznih glav lahko prišlo do vojaškega soočenja Rusije in ZDA. Ameriški predsednik si je manevrski prostor zožil sam z napovedmi raket, pa tudi z izjavami, ko je kritiziral predhodnika Baracka Obamo, ker ni napadel Sirije, ko je bilo uporabljeno kemično orožje.
Kriza prihaja prav v času, ko je Trump javno napovedoval vojaški umik ZDA iz Sirije rekoč, naj se z njo ukvarjajo drugi, zdaj ko je Islamska država poražena, kar je vse tudi v skladu z njegovimi predvolilnimi obljubami. Takšen ameriški umik pa je vprašljiv za mnoge stratege, ki ocenjujejo, da bi ZDA s tem prepustile prostor Rusiji in Iranu. Izrael denimo vztraja, da ne bo nikoli dopustil trajne iranske vojaške navzočnosti v Siriji.
Mayeva ukazala premik vojaških podmornic
Zavezniki medtem igrajo bolj stransko vlogo. Britanska premierka Theresa May je danes poklicala ministre z velikonočnih političnih počitnic, da bi se posvetovali o sodelovanju v mogočih napadih. Po poročanju britanskih medijev je že ukazala premik vojaških podmornic na območje, od koder lahko dosežejo Sirijo. Francija je doslej vztrajala, da se bo o sodelovanju odločila, ko bo dobila vse potrebne podatke o napadu, danes pa je predsednik Emmanuel Macron v intervjuju dejal, da imajo dokaze, da je kemično orožje uporabil sirski režim. Več ni povedal. Kanclerka Angela Merkel pa pravi, da Nemčija v napadih ne bo sodelovala.
V Siriji se na ameriški napad pripravljajo. Po navedbah Reutersa so premeščali letala in oborožitev, med drugim v bližino vojaških zmogljivosti Rusije, ki ima v Siriji dve oporišči. Računajo, da ZDA tja ne bodo merile, čeprav v zraku še visi mogoča konfrontacija med ZDA in Rusijo, potem ko je veleposlanik slednje v Libanonu opozoril, da bi Rusija ob morebitnem napadu sestrelila rakete in tudi objekte, iz katerih bi bile izstreljene. Ker ne gre za visokega predstavnika Kremlja, je resnost opozorila ostala nejasna, zanimivo pa je, da se v zvezi z aktualnim dogajanjem ne oglaša predsednik Vladimir Putin. So pa iz Moskve sporočili, da uporabljajo rdečo krizno linijo z Washingtonom, kar namiguje na iskanje nevojaške rešitve. Ali vsaj na to, da bi Moskva podobno kot ob lanskem ameriškem raketnem napadu na Sirijo lahko od Washingtona vnaprej dobila koordinate tarč ter od tam umaknila svoje enote, če jih ima, ter tudi opozorila sirske.
