Za obe pomanjkljivosti obstaja v teoriji znana definicija o fiskalni pristranosti (fiscal bias), ki pravi, da praviloma nosilci fiskalne politike zanemarjajo časovno konsistentnost svojih odločitev, da torej dajejo prednost tekočim interesom pred dolgoročnimi interesi. To se odraža v politiki kopičenja neupravičenih fiskalnih primanjkljajev in javnega dolga v dobrih gospodarskih časih. Rezultati tekočega javnega trošenja, zaradi slabe izbire prednostnih programov, tako ne dajo takšnih ekonomskih rezultatov, ki bi v bodoče zagotovili zadostne javne prihodke. Zato bo v prihodnost

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.