Kakšen je odnos mladih do denarja, je vprašanje, na katero je težko enoznačno odgovoriti. Na eni strani je tudi za mlade denar vse bolj »sveta vladar«, a je z njim težko vladati, dokler ga mlad človek ni sam sposoben zaslužiti in z njim odgovorno ravnati.
Ko denarja zmanjka, je prepozno za varčevanje
Revija Moje finance je pred leti med mladimi izvedla raziskavo o finančni pismenosti. Ta je bila ocenjena z oceno zadostno (2), stanje pa je alarmantno. Od tedaj ni manjkalo pozivov k aktivnejšemu finančnemu opismenjevanju mladih, finančna vzgoja pa se je prvič začela resneje pojavljati v povezavi z rednimi šolskimi programi. Finančna pismenost je danes ena pomembnejših kadrovskih kompetenc, a je pri mladih vseeno še vedno zelo skromna.
Razlogov je več, vsi pa imajo korenine v slabi finančni vzgoji, pogosto že v zgodnjem otroštvu. Po mnenju Marje Milič, odgovorne urednice revije in portala Moje finance, je denar v številnih družinah še vedno tabu tema, starši mlade pogosto zelo dolgo držijo stran od denarja in jim ga celo prikazujejo v nepravi luči.
»Že malčke slišimo razpravljati o tem, kako denar pokvari,« pravi Miličeva in dodaja, da od otroka, ki ne prejema žepnine in se postopno ne nauči ravnati z denarjem, ne moremo na neki točki čez noč pričakovati finančne samostojnosti. Bizarno je tudi dejstvo, da se veliko mladih s položnicami in bančnimi okenci pogosto sreča šele v času študija, nekateri pa so pri teh letih celo že v dolgovih.
O financah tudi v šoli?
Ni torej presenetljivo, da je projekt Mladi in denar, ki organizira krožke finančnega opismenjevanja na osnovnih in srednjih šolah, do zdaj privabil že več kot 230 učiteljev z osnovnih in srednjih šol, finančno opismenjevanje pa tako ali drugače postaja del šolskega vsakdana. Eni od slovenskih srednjih šol je celo uspelo na videz nemogoče – znotraj fleksibilnega dela rednega programa že izvajajo pouk finančnega opismenjevanja, kar je dober primer integracije finančne vzgoje v sicer natrpan šolski program.
Nikoli ne zapravljaj denarja, dokler ga nimaš
Da je stik z denarjem za mladega človeka nuja, je torej vse pogostejša tendenca v vzgojno-izobraževalnih krogih. Za to trditvijo stoji tudi Miličeva, ki pravi, da v okviru njihovega projekta mlade nagovarjajo k trem pomembnim stvarem: nadziranju izdatkov, (počitniškemu) delu in varčevanju.
Izmed vseh treh poudarkov je varčevanje z nadaljnjim plemenitenjem prihodkov zdaleč najkompleksnejše. Višina prilivov in finančnih obveznosti mladih ter njihova starost in stopnja finančne pismenosti naj bi bile v korelaciji z njihovimi načrti varčevanja. V tem oziru je še najbolj univerzalno načelo, ki ga lahko ponudi stroka, tako imenovano pravilo desetine, po katerem naj bi mladostnik vsak mesec dosledno prihranil desetino svojega prihodka. In če gremo korak dalje, je prihranke pametno čim hitreje oplemenititi.
Vsekakor je treba naložbe razumeti in spremljati, vselej pa velja tudi načelo »več je več«. Alternativo klasičnim naložbam, kot so delnice in vzajemni skladi, v zadnjem času vse bolj predstavljajo tudi tako imenovani startupovski projekti, pri katerih gre za vlaganje denarja v lansiranje lastne (poslovne) ideje. Žogica pa je zopet na strani tistega, ki denar upravlja, in ne na strani denarja samega.
Denar ne odpira vseh vrat
Po videnem sodeč torej ni preveč drzna trditev, da je precejšen delež izzivov v obdobju adolescence prav finančne narave. Lep primer tega je fenomen »mama hotel«. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje kar 59 odstotkov mladih od 25. do 29. leta živi pri starših. Strokovnjaki vidijo razloge za stanje v psihološkem profilu in finančnem stanju mladih. In medtem ko je prvi večidel vprašanje vzgoje in zmožnosti emancipacije, je drugi vidik predvsem stvar odnosa do denarja.
Vendarle to ni razlog, da bi moralo biti pehanje za denarjem modus operandi mladih. Pri finančnem opismenjevanju ne gre le za tako imenovani money making, ampak tudi za vzpostavitev zdravega odnosa do denarja. Denar sam težko prinese srečo. Kot pravi Marja Milič, je cikel pravzaprav obrnjen. »Osebno zadovoljstvo in sreča posameznika slednjega naredita samozavestnejšega in tudi prodornejšega, takšen človek pa lažje zagovarja svoje ideje in uspe, kar se praviloma pozna tudi v denarnici.« Po drugi strani pa strokovnjakinja opozori, da nadzorovanje lastnih izdatkov in pametno plemenitenje prihodkov še zdaleč ne pomenita obsedenosti z denarjem. Denar je torej, tudi za mlade, dober sluga, a slab gospodar.
