Medvoški župan Nejc Smole je že v gimnazijskih letih pokazal svoje vodstvene sposobnosti, saj je bil zadnji dve leti šolanja predsednik dijaške skupnosti. »Gotovo je bilo delo na tem področju tisto, ki me je najbolj zaznamovalo. Pravzaprav nas je bilo kar nekaj takih, ki smo skozi ta projekt šolo doživeli tudi drugače. Organizacija različnih dogodkov, predavanj, turnirjev, okroglih miz… Vse to je gimnazijo iz prostora šole spreminjalo v domači prostor, kjer smo iskali svoje mesto pod soncem,« se spominja najmlajši slovenski župan.
Po uspešnem zaključku gimnazije ga je pot vodila najprej na študij prava, nato pa vse do uspešne izvolitve na mesto župana pod sloganom: »Zmoremo drugače. Zmoremo bolje. Zmoremo več.«
Vsak človek je zase svet
Škofijsko klasično gimnazijo je Smole obiskoval med letoma 2000 in 2004. Spominja se, da je bilo na začetku težko, saj se je moral soočiti s pomanjkanjem učnih navad, vendar sta ga predvsem vzdušje in dobra družba sošolcev prepričala, da je vztrajal.
O svoji izkušnji na šoli pravi: »Zavedam se, da je vsak človek zase svet. Prav zato je izkušnja, kakršno imam jaz, lastna samo meni… Najbrž je potrebne tudi nekaj sreče, da se ujamejo še drugi faktorji, in če se – potem je super izkušnja gimnazije zagotovljena.«
Velik poudarek po Smoletovem mnenju gimnazija daje predvsem vzgoji mladih ljudi, ki jo je Škofijska skozi svojo bogato zgodovino opravljala poleg primarne naloge predajanja znanja. S svojim življenjskim pristopom je šola (in predvsem njeni profesorji) pred mlade postavljala zgled. Pomagala jim je pri osebni rasti, oblikovanju mnenj in iskanju lastne identitete.
Šola, ki si je za svoj slogan izbrala »Amor magister optimus« (Ljubezen je najboljša učiteljica), je svoje moči in poslanstvo usmerjala v vsakodnevno, osebno vzgojo in dijakom s tem zagotovila veliko več kot le dobro izobrazbo.
Profesorji so največji plus
Najpomembnejšo vlogo gimnazije – oblikovanje mladih možganov, spodbujanje kritične misli in vodenje najstnikov po pravi poti – pa so po mnenju nekdanjega dijaka Nejca Smoleta na Škofijski klasični gimnaziji opravljali prav njeni profesorji. »Za profesorje lahko mirno rečem, da so zagotovo največji plus gimnazije. Mnogi izmed njih mi bodo za vse življenje ostali zgled. Ne le kot podajalci znanja, ampak kot ljudje s širino pogleda. Profesorji imajo namreč izredno odgovorno nalogo, kako pokazati zgled širokega, razgledanega, odprtega in sprejemajočega človeka, ki zna v življenju večkrat pogledati na pozitivno stran kot na negativno, večkrat poslušati kot govoriti in se raje nasmejati kot zameriti.«
Ko smo ga povprašali o tem, ali so v času šolanja ušpičili kakšno neumnost, se je v smehu spomnil, da so si jih s sošolci nekaj resda privoščili, predvsem med odmori in na ekskurzijah, a da v njih nikoli ni bilo zlobe, temveč samo iskanje meje, ki jo mladi v teh letih morajo občutiti. Prav sošolci so po njegovem eden od presežkov, ki mu jih je dala gimnazija, saj se z mnogimi še danes druži in ostaja v pristnih prijateljskih odnosih.
Mentor šole: dr. David PucDnevnikova mentorica: Jana Petkovšek Štakul
