Drugačnost je samo navidezna. Že eden prvih filozofov Tales je s svojim astronomskim znanjem napovedal odlično letino oljk in v ta namen pokupil praktično vse stiskalnice. Tako je čez nekaj časa zelo obogatel s pridelavo oljčnega olja. Torej filozofi že od Grkov naprej združujejo teoretična in praktična spoznanja. Moja odločitev je bila precej pragmatična. Projekt Mladi in denar se mi je zdel zanimiv, saj klasični kurikulum tega znanja mladim ne ponuja v izobilju oziroma ga sploh ne. Hkrati pa sem videl v tem tudi naložbo v lastno znanje.
Kaj je glavni namen krožka finančnega opismenjevanja?Da bi mladi usvojili osnovne finančne pojme, s katerimi se srečujemo na vsakdanji ravni, in naredili prve korake na poti k odgovornemu upravljanju lastnega denarja.
Koliko so po vaših izkušnjah danes mladi ozaveščeni o pomenu denarja in osebnih financ?Po raziskavah sodeč smo Slovenci na splošno slabo ozaveščeni, torej tudi mladi dobivajo slab zgled od odraslih. Opažam pa, da je med mladimi veliko razlik. Če se doma veliko pogovarjajo o tem, je seveda lažje. Odločilna pa je tudi skrb za prihodnost, ki je pri nekaterih večja.
Pri kateri starosti naj bi se mladi finančno osamosvojili?Finančno osamosvojitev lahko razumemo na dva načina. Najpozneje se bodo mladi osamosvojili takrat, ko se bodo zares zaposlili in začeli dobivati redno plačo. Lahko pa se osamosvojijo že danes, in sicer tako, da spremenijo pogled in na denar ne gledajo več kot na stvar, ki zadeva samo njihove starše, ampak tudi njih same. Osnovno pravilo v osebnih financah je, da se učimo upravljati sredstva, ki jih imamo, ni važno, ali je to 10 ali 1000 evrov.
Kako pa na odnos mladih do denarja vplivata hitro razvijajoči se svet in tehnologija?Današnji svet nam ponuja izjemne priložnosti. Poglejte na primer samo področje kriptovalut, ki jih brez tehnologije sploh ne bi bilo. Na bolj preprosti ravni pa lahko s številnimi aplikacijami spremljamo svojo mesečno porabo. Po drugi strani je seveda tudi veliko nevarnosti, na primer spletno nakupovanje je danes postalo navada že večine najstnikov. Vsi vemo, da si določene stvari privoščimo bolj zato, ker si jih želimo, in ne zato, ker jih v resnici potrebujemo. Na tem področju nas virtualni svet vsak dan bombardira z reklamami, ki posebej v glavah mladih ali pa predvsem nekritičnih ljudi povzročajo veliko zmedo.
Kaj bi v tem trenutku svetovali mladim, da naredijo s svojim denarjem?Najprej naj ugotovijo dve preprosti stvari: s koliko denarja v resnici zares svobodno razpolagajo in koliko po drugi strani pravzaprav »stane« njihovo življenje. Nato naj poskusijo od tega, kar imajo, vsak mesec določen delež (praviloma vsaj 10 odstotkov) privarčevati. To pomeni, da si že na začetku meseca »odtrgajo« ta delež. Potem pa naj si določijo jasne finančne cilje, na primer nakup novega mobilnega telefona, in presodijo, ali ga bodo lahko sami plačali ali pa bodo morda potrebovali kakšno »posojilo« staršev. Kdor je finančno pismen, bo lahko samostojno izpolnjeval svoje cilje, sicer mu bodo morali vedno pomagati drugi. Včasih brez tega ne gre, a vseeno je za prihodnost lahko zelo nevarno, če se vedno zanašam na logiko »bom že«. Na kratko pa pravim, naj mladi svoj denar pametno vložijo v prihodnost. Torej ne samo za trenutne potrebe.
Verjetno se v krožku pogovarjate tudi o pasteh, ki jih denar lahko predstavlja za mlade. Na kaj bi morali biti mladi pri odnosu do denarja še posebej pozorni?Govorimo o pasteh posameznih naložb, kot so recimo sicer zelo donosni, a tudi zelo tvegani »hedge skladi« ali pa pri nas v Sloveniji dobro znane prevare s finančnimi piramidami. Prav vsako področje v osebnih financah ima določene pasti, na primer drobni tisk pri sklepanju zavarovanj ali pa sistemske pomanjkljivosti pri pokojninskih skladih itd.
Kaj pa vam pomeni denar oziroma – kaj bi vi naredili s 100.000 evri?Sredstva je najbolje »razpršiti« med različne naložbe, med katerimi mora biti določen delež že vnaprej namenjen za obdobje »suhih krav«, tako imenovani rezervni sklad. Med naložbami pa morajo biti tudi tiste, ki jih izpostavljamo malo večjemu tveganju, na primer delnice. Na trgu je danes mogoče kupiti točke skladov, ki že vsebujejo različne naložbe. Te pa lahko upravljajo tudi drugi namesto nas. Prepričan sem, da so mnoge finančne institucije zaupanje vredne, in posledica večje finančne pismenosti bi tudi bila, da bi Slovenci bolj zaupali drugim. Glede naložb Slovenci veljamo za precej konservativne. Tudi sam se na tem področju še učim. Denar pa je zame predvsem nagrada za kvalitetno opravljeno delo. Torej nekaj, za čimer stoji moja velika odgovornost.
