»Hodite po označenih poteh« se imenuje akcija ozaveščanja, ki so jo v teh dneh sprožili v javnem zavodu Triglavski narodni park, Planinski zvezi Slovenije in Skupnosti Julijske Alpe. Opozarjajo, da uporaba označenih poti pripomore k varovanju življenjskega prostora prostoživečih živali in k ohranjanju vedno vabljive planinske vegetacije.
»V gorah so tla izredno podvržena erozijskim procesom. Hoja zunaj označenih poti te procese dodatno pospešuje – sem spada tudi raba bližnjic, saj zmanjšuje estetsko vrednost območja in hkrati dodatno prispeva k eroziji. Sicer na videz neškodljiv korak zunaj označene poti, ko želimo pobrati ravno tisti zanimivi kamen, si ogledati čudovito cvetlico, fotografirati žival ali pa zgolj še hitreje doseči cilj, ob množičnem obisku postane kritičen,« so zapisali v Triglavskem narodnem parku.
Označene poti so redno vzdrževane in varne
Tega se dobro zavedajo tudi v komisiji za planinske poti Planinske zveze Slovenije, katere načelnik je Bogdan Seliger. »Najmanj, kar je, je posledica ubiranja bližnjic in hoje zunaj označenih poti to, da je vse naokoli pohojeno. Še večjo težavo opažam v tem, da se s tem delajo druge poti in dodatni kanali. Zadnja leta, ko smo priča močnejšim nalivom, ti še pogosteje odnašajo material in pospešujejo erozijo. To pa je nevarno tako za naravo kot za ljudi, ki obiskujejo hribe,« pravi načelnik komisije.
Ostre podnebne razmere, mlada in plitva prst ter večinoma krušljiva apnenčasta skala vsako poletje pogojujejo rast alpske flore. »Rastje ob planinskih in drugih poteh je prilagojeno negostoljubnim razmeram gorskega sveta,« opozarjajo v Triglavskem narodnem parku. »Naravovarstveni, upravljalski in estetski vidik obiskovanja občutljivega gorskega območja zahteva spoštljivega obiskovalca, ki upošteva krhkost življenja v gorah,« dodajajo.
Za označevanje planinskih poti po Sloveniji prostovoljno skrbi 700 usposobljenih markacistov, ki so pri Planinski zvezi Slovenije organizirani znotraj komisije za planinske poti. »Poti, ki so označene, so tudi varne, saj jih sproti pregledujemo. Če na njih obstaja nevarnost, na to opozorimo obiskovalce in se lotimo sanacije. Bližnjice in poti, ki niso označene, pa niso predmet nadzora in vzdrževanja, zato je tudi njihova varnost pogosto vprašljiva,« opozarja Seliger.
Množični obisk povečuje težave
Posledice hoje zunaj označenih poti potencira tudi množičnost. »Če bi med obiskovalci gora zgolj eden ubral bližnjico, posledice ne bi bile tako hude. Ko pa to stori skupina, po možnosti še v slabših vremenskih razmerah, pogosto traja več let, da se območje povrne v prejšnje stanje,« opozarja Seliger. »Mnogokrat se bližnjice tudi ne sanirajo po naravni poti, ampak se zgodi, da se dela le še večji kanal in pospešena erozija, ki se lahko konča v večjih ali manjših zdrsih zemlje ob nalivih, pri spomladanski odjugi ali drugih mehanskih preobremenitvah.«
Območje Triglavskega narodnega parka je, kot je znano, priljubljen cilj številnih obiskovalcev gorskega sveta. Med njimi prevladujejo pohodniki, vse več je tudi drugih načinov obiskovanja. V planinskih postojankah prespi približno 50.000 ljudi na leto. Več kot 400.000 jih obišče naravne in kulturne vrednote celotnega območja parka. V javnomnenjskih raziskavah o obiskovanju visokogorja dobra tretjina vprašanih v postojankah na območju Triglavskega narodnega parka prespi večkrat na leto, skoraj polovica vprašanih v gore zahaja vsaj enkrat na teden.
