V naselju 149 kilometrov jugozahodno od mesta Abidžan sta valovom poleg zapora podlegli še šola in bolnišnica, morje zdaj ogroža tamkajšnje pokopališče. Nekateri vaščani zato izkopavajo posmrtne ostanke svojih prednikov in jih selijo proti notranjosti. Daniel Loha, eden najstarejših v vasi, pove, kako pomembni so v njihovi kulturi njihovi predniki in kako težko jim je gledati, ko njihovi grobovi izginjajo pod vodo. Njegova vas leži na ozkem rtu, stisnjenem med morje in laguno v okrožju Grand Lahou. Nekdanje glavno mesto tega okrožja z istim imenom so v sedemdesetih letih premaknili za 20 kilometrov bolj v notranjost, kljub temu je nekaj tisoč prebivalcev še ostalo. Lahou Kpanda je zadnja vas, v kateri je še mogoče bivati. Prebivalci so še upali na pomoč Organizacije združenih narodov in se nadejali, da bo nekdanji Grand Lahou pod zaščito vzel Unesco, a ker je uničena že večina zgodovinskih zgradb, je prepozno. Na obali zahodne Afrike se je zaradi segrevanja podnebja naraščanju gladine morja pridružila še erozija tal. Stanje je še poslabšala gradnja hidroelektrarne, ki je 250 kilometrov gorvodno reki v laguni vzela moč, zato jo morje ob izlivu potiska nazaj. Na rtu tako letno izgubijo meter do dva zemlje, leta 2011, ko se je podrl zapor, so le v dveh dneh izgubili deset metrov. S kreditom Svetovne banke država zdaj financira gradnjo nasipov, s katerimi bi lahko ohranili vsaj to, kar je še ostalo.