Studio Paramount je po slabih odzivih s testnih projekcij ocenil, da je Garlandovo Uničenje prezahteven miselni oreh za povprečnega filmskega ljubitelja, in se odločil distribucijske pravice zunaj ZDA, Kanade in Kitajske prodati Netflixu. Uničenja na velikih platnih pri nas ni bilo. Gigant na področju ponudbe spletnega konzumiranja serij in filmov je sledil navodilom in slab mesec zatem v kino poslal povprečneža, o katerem si vam po ogledu ni treba razbijati glave.
Še ena izpeljanka konca sveta
Smo leta 2048, tri leta globlje v prihodnosti kot Spielbergov Igralec št. 1. Svet je še za odtenek bolj distopičen kot slumovski Ohio. Površje je toksično in razsuto zaradi jedrskih spopadov, divjajo peščeni viharji, revščina ima biblične razsežnosti, v roku desetih let pa bo polovica planeta tako ali tako nenaseljiva. Skratka, sodni dan, kot si ga lahko predstavljamo ob branju aktualnih dnevnih novic. Bistveno bolje pa ga je v Medzvezdju (2014) udejanjil Christopher Nolan. Večino filma sicer namesto v ruševine civilizacije zremo v mondeno Natovo bazo sredi Atlantskega oceana, a nam je kljub vrtnim zabavam dano vedeti, da se je za preživetje človeštva treba ozreti v nebo.
Natančneje: majhno upanje naj bi bila kolonizacija Saturnovega meseca Titan. Stvar je v tem, da potencialni novi dom človeku ni najprijaznejši. Ne zgolj zaradi skalne krajine, temveč bolj zaradi ekstremno nizkih temperatur ter ozračja, v katerem je bistveno več dušika in bistveno manj kisika. Domnevno rešitev ponuja vladni program, katerega cilj je preskočiti tisočletja evolucije in smetano kandidatov (poskusnih zajčkov) s pomočjo genskega inženiringa (serijo sumljivih injekcij in tveganih operacij) po hitrem postopku preobraziti v tako imenovanega homo titaniensa.
Dolgočasni Sam Worthington
Eden osrednjih kandidatov, ki da svoje telo za visokoleteči projekt, je nekdanji pilot Rick Janssen. Sam Worthington tokrat ne teče s pomočjo avatarja (kot v istoimenskem filmu iz leta 2009), ampak to kar sam postane, le da je kredasto bel namesto bleščeče moder, v vlogi pa deluje tako naveličano, da se človek vpraša, ali nemara dela nadure, medtem ko že snema nadaljevanja Cameronove megauspešnice (do leta 2025 so predvidena štiri nadaljevanja). V vlogi njegove žene in doktorice Abi Janssen ga docela zasenči prepričljiva Taylor Schilling, ki se zelo dobro znajde tudi zunaj zapora (Oranžna je nova črna) in je zlahka svetla točka filma.
Poleg generične in površno razdelane osrednje psevdoznanstvene premise je težava sicer tekočega in ne predolgega Titana, da se ne more odločiti, kaj bi raje bil. Filmska pronicljivka o tem, kaj nas ločuje od živali – pod pretvezo znanstvenofantastičnega zapleta –, ali akcijski film, ki žrtvuje inteligentnost pripovedi – na račun razburljivih prizorov. Projekt: Titan želi biti malo del Torova Oblika vode (2017), le da ostane pri poljubu, in malo Cronenbergova Muha (1986), le da v arzenalu ni niti prave mesene groze niti suspenza.
