Občina Brežice že nestrpno čaka na uradno zaprtje gradbišča ob akumulacijskem jezeru lani odprte hidroelektrarne, ko bo lahko končno začela pridobivati soglasja in dovoljenja za ureditev športno-rekreacijskih površin. Ob tem pripravlja odlok o plovbnem režimu, ki med drugim določa plovbna območja, vrste plovil, vstopno-izstopna mesta in pristane. Odlok je trenutno v fazi ponovnega usklajevanja z vsemi deležniki.
Po mnenju vodje oddelka za prostor na občini Brežice Urške Klenovšek bi ga lahko občinski svetniki v drugem branju sprejeli do poletja, vzporedno računajo tudi na državno uredbo o plovilih na motorni pogon. Toda dokler gradbišče na akumulacijskem jezeru ni tudi uradno zaprto, občina kakršnih koli posegov ne sme začeti. Po napovedih Infre, izvajalca infrastrukture ob hidroelektrarnah na spodnji Savi, naj bi gradbišče uradno zaprli do jeseni, ko bo končana tudi protipoplavna zaščita Krške vasi.
Čolni na vesla, splavi, jadrnice, deske ...
Z odlokom občina določa plovbne cone, ki se začenjajo 500 metrov od jezovne zgradbe hidroelektrarne in segajo do meje z občino Krško. V petstometrskem območju (cona D) je plovba prepovedana, razen za potrebe hidroelektrarne. Zelo omejena, za plovila na motorni pogon pa prepovedana, bo plovba v tako imenovanem mirnem območju (cona C) na desni strani Save okoli otokov za gnezdenje ptic in drugih habitatov, pri čemer še potekajo usklajevanja z naravovarstveniki, dodaja Klenovškova. Cona A na levi strani Save bo namenjena tekmovalni veslaški progi in sega 30 metrov od brežine. Kadar v coni A ne bo postavljena veslaška proga, bo dovoljena plovba tudi ostalih plovil. Preostali del je cona B, ki dovoljuje plovbo čolnov na vesla, splavov, jadrnic, športnih veslaških čolnov, raftov, jadralnih desk, supov, pedalinov, kajtov.
Po besedah Klenovškove je občina v letošnjem proračunu že zagotovila okoli 100.000 evrov za ureditve tako na samem jezeru kot nasipih, računali so tudi na sredstva Fundacije za šport. A na prvem razpisu v začetku leta niso bili uspešni prav zaradi odprtega gradbišča. Prva faza, ki naj bi bila končana do prihodnjega poletja in je ocenjena na 300.000 evrov, zajema ureditev pristanišča Vrbina s čolnarno, pontone za dostop s čolni do vode, tekmovalno veslaško progo, dve vstopno-izstopni točki, gradnjo nadkritega objekta za potrebe organizacije tekmovanj, še en pristan na desnem bregu Save ter ureditve za sprehajalce, od klopi in sanitarij do parkirišč.
Promovirajo veslaški šport
Medtem v Brežicah že skrbijo za promocijo veslaškega športa. Po besedah Saše Božoviča iz letos ustanovljenega Veslaškega kluba Brežice so v sodelovanju z Veslaško zvezo Slovenije po posavskih osnovnih šolah že začeli aktivno promovirati ta vzdržljivostni šport. »Privabiti želimo čim več otrok kot tudi odraslih. Naš primarni cilj je razvijati tekmovalni šport, seveda pa tudi poskrbeti za rekreativce,« dodaja.
Nekoliko bolj oddaljena je gradnja vodnega športnega centra in 250 metrov dolge umetne kajakaške proge. Pismo o nameri so občina Brežice, Terme Čatež in kajakaška zveza podpisale že leta 2013. S kajakaško progo o bi lahko kandidirali tudi za največja mednarodna tekmovanja, saj takšnih centrov med Dunajem in Atenami ni. Center naj bi po načrtih uredili za ribjo stezo v Vrbini ob levem bregu jezera, zunaj zaščitenega območja hidroelektrarne. Nanj predvsem težko čaka eden najuspešnejših slovenskih kajakaških klubov, Kajak-kanu klub Čatež, ki šteje okoli 30 registriranih tekmovalcev in 60 članov. Kot pravi Matjaž Avšič iz čateškega kluba, gre tako za športno kot turistično veliko priložnost. Do leta 2021 naj bi za vodni športni center namenili 3,9 milijona evrov, pri tem računajo na izdatno sofinanciranje iz sredstev EU, pa tudi Fundacije za šport.
