Da imamo v pomladanskih mesecih lepo obarvan vrt s spomladi cvetočimi čebulnicami, smo morali poskrbeti že jeseni. Če ste pravilno posadili čebulnice, vam bodo pognale in zažarele v vsej svoji barvitosti, če so slabo odgnale, pa morda nimajo pravega stika s podlago. »Do tega lahko pride, če jih sadite s sadilnim klinom in ne z lopatico ali s posebnim orodjem za sajenje čebulic. Poleg pravilne globine sajenja, ki je dva- do trikratna višina čebulice, je pomembno, da je dno jamice ravno,« razloži Sabina Šegula, strokovnjakinja s področja floristike. Le tako se čebulica usede na dno jamice in iz koreninskega krožca požene korenine. »Če ste naredili luknjico s sadilnim klinom, obstaja večja verjetnost, da bo zaradi konusa klina pod čebulico zračni žep, kar pomeni težave pri ukoreninjenju.«
Siljene čebulnice v bivalnem prostoru
Poleg lepega cvetočega vrta, ki ga bomo imeli ob toplejših pomladnih dneh, lahko čebulice opazujemo tudi v nasadih v bivalnih prostorih. Običajno so to tako imenovane siljene čebulice. »Te čebulice se najprej pri pridelovalcih toplotno obdelajo, kar pomeni, da so določen čas (odvisno od vrste in sorte) na nizkih temperaturah, ki spodbudijo nastajanje cvetnih zasnov v čebulicah. Ko so čebulice tako pripravljene, jih posadijo v različne posode in različne kombinacije,« razloži sogovornica.
Narcise nas v naravi razveseljujejo v vsej svoji veličini, prav tako v različnih barvah. A treba je vedeti, da so strupene in da se iz stebel izloča strupena sluz, ki deluje negativno na drugo cvetje v vazi. »Če izrecno želimo kombinirati narcise z drugim cvetjem, jih moramo nabrati dan prej in jih dati ločeno od drugih cvetlic v posodo za 24 ur. V tem času se izločanje strupenega izcedka ustavi in naslednji dan se lahko posvetimo kombinacijam cvetja. Paziti moramo le, da narcis znova ne spodrežemo,« opozarja Sabina Šegula. Prav tako svetuje, da dišečih šopkov, ki lahko povzročajo glavobol, ne nameščamo v spalnice ali manjše prostore. Še posebno moramo biti pozorni na šmarnice ali solzice, ki so na pogled zelo mikavne in nežne, a so ravno tako strupene kot narcise in imajo močan vonj.
Ne prizanesejo jim niti škodljivci
Kot mnoge spomladi cvetoče čebulnice so tudi narcise podvržene raznim škodljivcem in boleznim. Med najbolj pogostimi škodljivci so čebulne pršice, za katere je značilno, da imajo raje siljene čebulice v lončkih kot čebulice na vrtu. »Najprej napadejo čebulni vrat, nakar se razširijo po celotni rastlini. Znaki, da jo je napadel ta škodljivec, so žagaste brazgotine ob robovih listov, rast rastline pa je okrnjena,« pove sogovornica in pripomni, da učinkovite zaščite ni.
Narcisino veliko muho prepoznamo po tem, da je notranjost čebulice izjedena, v njej je blatni izloček in ena ličinka, velika 1,5 centimetra. Rastlina požene drobne tanke liste in propade. Lahko pa se zgodi, da v čebulici najdemo več ličink, velikih 0,8 centimetra. To je mala narcisina muha. Razlika med njima je, da velika narcisina muha napade zdrave čebulice, medtem ko mala največkrat napade obolele in poškodovane čebulice. »Okužene, napadene čebulice sežgemo, preventivno pa je najbolje, da v drugi polovici pomladi in prvi polovici poletja čebulice pokrijemo s kopreno. Takrat je namreč najbolj kritičen čas naleta teh škodljivcev.«
Če opazimo deformirane, zakrnele narcisine liste in na zunaj ne opazimo škodljivcev, je najbolje, da čebulico izkopljemo in prečno prerežemo. Če opazimo koncentrične rjave kroge ali loke odmrlega tkiva, je to znak, da so čebulice napadle narcisine glistice. Učinkovite zaščite ni, najbolje je, da okužene čebulice izkopljemo in sežgemo. Vidni škodljivci, ki jih vsi poznamo, pa so listne uši, ki jih zatiramo z insekticidi.
