Narcise so najpomembnejša naravna znamenitost v občini Jesenice in v krajih pod Golico, kamor spomladi, ko cvetijo, privabljajo množice obiskovalcev. Z vidika danosti za razvoj turizma so ena glavnih atrakcij, po kateri je občina prepoznavna doma in po svetu, hkrati pa so tudi odlična podlaga za razvoj turističnih produktov. A samo občudovanje narcis ali ponašanje z njimi za njihovo ohranjanje ni dovolj, opozarja Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (Ragor). Zato so v teh dneh z lastniki zemljišč v krajih pod Golico in finančnim prispevkom Občine Jesenice zaključili prvo sezono projekta Ohranimo narcise, zdaj pa zbirajo prijave za drugo sezono.
O narcisah in človeški roki…
Vprašanje o narcisah in človeku je sila podobno vprašanju o kokoši in jajcu. »Trditi, da so narcise v Planini pod Golico in v okoliških krajih zato, ker je pri tem sodeloval človek, bi bilo napačno. Gre vendarle za samonikle rastline, ki so travnike spomladi pobelile tudi pred tem, ko so ljudje tam obdelovali zemljo. Je pa človeška roka zagotovo ključnega pomena za ohranjanje teh rastlin in njihovih rastišč,« pravi Klinar.
»Samo ustrezna kmetijska obdelava zagotavlja takšno množico narcis, kot jih lahko vidimo v vaseh pod Golico. Pri tem je ključnega pomena dovolj pozna košnja, ko narcise že odcvetijo in odvržejo seme. Tudi paša ovac in goveda v času cvetenja na teh površinah ni priporočljiva. Živali narcis sicer ne zaužijejo, ker so strupene, lahko pa jih pohodijo in s tem škodujejo tako rastlini kot njeni čebulici, iz katere vsako leto zraste nova rastlina.« Da bi narcisam škodovalo tudi gnojenje, po Klinarjevih besedah domačini ne opažajo. »Vendar pa se na čezmerno pognojenih površinah začne razraščati čmerika, ki jemlje življenjski prostor narcisam,« opozarja.
Denarna spodbuda za tiste, ki ohranjajo narcise
Čeprav je program spodbud obdelovalcem zemljišč, na katerih rastejo narcise, turistično naravnan, so v krajih pod Golico obdelovalci zemlje v mnogih primerih hkrati tudi kmetje, zato jim skrb za narcise včasih otežuje kmetijska opravila. A tisti, ki se narcisam, s katerimi se lahko ponašajo, prilagodijo, zanje naredijo veliko. Med drugim tudi preprečujejo, da bi se travniki zarasli in se začeli spreminjati v gozdove. Narcise namreč za svojo rast potrebujejo veliko svetlobe in brez pomoči kmetov bi na zaraščenih območjih kmalu izginile. »V resnici si turizem in kmetijstvo ne nasprotujeta povsem, le malo več prilagoditev je treba,« ugotavlja Klinar.
Osnovna nagrada za lastnike zemljišč, ki so se vključili v program ohranjanja narcis in upoštevali navodila, je znašala 2,18 evra za ar obdelane površine. Če so katero od opravil obdelovalci opravljali ročno in ne s stroji, se je vrednost nagrade povišala in dosegla dvakratnik za vsa ročno opravljena dela, kot je na primer košnja s koso in ročno spravilo pokošene trave.
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, ki je upravljalec programa, pa med drugim skrbi tudi za nadzor nad deli na rastiščih narcis in s tem upoštevanju pravil za omenjene spodbude. Tako so letošnji program ta mesec sklenili z ugotovitvijo, da je bila velika večina vključenih zemljišč primerno obdelana, ugotovljena neskladja pa so ustrezno obravnavali in se o njih pogovorili z lastniki.
V teh dneh se na agenciji Ragor pripravljajo na novo sezono omenjenega programa in k vključitvi spodbujajo še druge lastnike zemljišč. Prijave bodo sprejemali do zapolnitve predvidene kvote vključenih površin – prostora je po besedah Klinarja še za okoli štiri hektare zemljišč – oziroma najkasneje do petka, 10. novembra.
