Stvar bi šla v pozabo, če ne bi pred dnevi žgoče debatirala s človekom, ki mi je ljub in prihaja iz druge, južne evropske države, od naše oddaljene debele stotine kilometrov. Primerjala sva pesmice, ki sva se jih učila na pamet po osnovnih, srednjih in drugih šolah, in pesmice, ki so nama od takrat ostale v glavi. Kar sva ugotovila, je bilo precej hecno, zato povem še tukaj.

Sama sem dala na mizo tole.

Najprej Prešerna, seveda, koga pa. Zdravljica na pamet, vselej in vsakokrat in ob kateri koli priložnosti, tudi z zaprtimi očmi. Takrat in na vekomaj, amen. P

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.