Viktorju Orbanu je na nedeljskih madžarskih parlamentarnih volitvah uspelo s strategijo sovraštva do tujcev, zavračanja islama in nezaupanja do Evropske unije. Ko so se v nedeljo zvečer zaprla volišča, so njegovi desni stranki Fidesz neuradni rezultati obljubljali udobno večino. Skrajno desna stranka Jobbik naj bi bila druga najmočnejša stranka v parlamentu, daleč na tretjem mestu pa so bili socialisti.
Vendar vseh volišč ni bilo mogoče zapreti. Volilna udeležba se je približala sedemdesetim odstotkom. Ob osmih zvečer je bila vrsta pred voliščem na šoli v ulici Bockai še vedno vsaj kilometer dolga. Kljub izjemni preproščini Orbanove kampanje, nadzoru nad mediji, skoraj popolnem političnem monopolu stranke Fidesz in razdrobljenosti opozicije Madžarov ni minilo veselje do demokracije. Vrste so bile po vsej državi.
Madžarska na prvem mestu
Industrijsko mesto v bližini slovaške meje Salgotarjan je videlo boljše čase. Še pred desetimi leti je bila to trdnjava madžarske levice. Vendar se je politična slika v zadnjem desetletju spremenila. Na vhodu v mesto je še vedno tovarna steklene volne, nedaleč od nje pa volišče. Gospa Angela Szabary je prišla iz zgradbe veselo nasmejana. Učiteljica glasbe in umetnosti je glasovala za stranko Viktorja Orbana. V mestu so bili plakati s preprostimi sporočili. Kolona beguncev pred mejo izpred dveh let, čez njo pa ena sama beseda: Stop. Nad njo plakat z Orbanovo fotografijo in preprostim napisom, ki je zvenel znano.
»Za nas je Madžarska na prvem mestu.« Gospa Szabary je rekla, da ji to popolnoma zadošča. »Jaz se ukvarjam s kulturo. Mi se od njih razlikujemo po kulturi, veri in vrednotah. Evropa mora to razumeti. Smo pač samosvoji.« Rekla je, da tujci niso edini razlog, da glasuje za Fidesz. »Dolgo je mestu šlo zelo slabo. Veliko ljudi je odšlo. Zdaj se počasi vračajo, saj je Salgotarjan spet oživel. Ljudje imajo ponovno delo. Nekaj od tega lahko pripišemo vladi, kajne?«
»Mene Orban ne prepriča«
Gabor Kureš je na istem volišču glasoval za socialiste. Vzdrževalec v zasebnem podjetju se ni strinjal, da bi se ljudje vračali v mesto, priseljenci pa naj bi bili njegov največji problem. »Madžarska se vsako leto zmanjša za 30.000 prebivalcev. Tega najbrž ne moremo pripisati priseljencem ali uspešnosti vlade. Tako pač je. Orban je govoril, da smo v nevarnosti. S tem se strinjam. Poglejte naše šole ali bolnišnice. Nihče, ki ima denar, ne hodi v državne bolnišnice in ne pošlje otrok v državne šole. O tem Orban ni govoril. Samo tujci, tujci, tujci. To mene ne prepriča. Glasujem za socialno politiko, čeprav nima možnosti na zmago.«
Gyöngyöspata je majhen zaspan kraj ob avtocesti, ki pelje v Ukrajino. Pred leti je bil znamenit, ker so krajani poklicali skrajno desno stranko Jobbik na pomoč, ko naj bi jim Romi zasedli mesto. Jobbik je poslal svoje uniformirane člane, ki so v oblekah nacistične milice iz druge svetovne vojne paradirali skozi mesto.
»Ne verjamem, da bo Jobbik ponovno zmagal pri nas,« je rekel gospod, ki je ob rečici sedel na klopci pod voliščem. »Tukaj ljudje glasujejo za Fidesz, tako kot jaz. Jobbik so postali odveč.« Ob vprašanju, ali se boji beguncev, je odkimal. »Veste, k nam si nihče ni upal.«
