Madžarski premier Viktor Orban, ki si je z dvotretjinsko parlamentarno večino na volitvah pred osmimi leti po svoji meri skrojil ustavo in volilni sistem, je oklican za vnaprejšnjega zmagovalca tudi tokratnih volitev. Njegov Fidesz je s svojim priveskom krščanskodemokratske ljudske stranke v javnomnenjskih raziskavah v vrtoglavih višinah pred razdrobljeno opozicijo, ki se pred nedeljskimi volitvami skuša zediniti okoli ene same točke, poimenovane »samo ne Fidesz«. V vladajoči stranki so vendarle v dvomih, ali lahko ponovijo rezultat izpred štirih let. Takrat so si znova zagotovili dve tretjini sedežev v parlamentu, okleščenem na 199 poslancev, in sicer z enokrožnim volilnim sistemom, ki so ga preizkusili prvič po vzpostavitvi demokracije. Ta je za domače kritike in mnoge zunanje opazovalce že več let na preizkušnji zaradi tako imenovane orbanizacije Madžarske s podrejanjem oblastnih vej in tudi medijev Fideszu.
Ploden strah pred migranti
V Orbanov prid sicer govorijo gospodarski kazalniki, a se razvpiti populist bolj zanaša na protitujčevsko razpoloženje, ki je tudi (ali prav) po njegovi zaslugi zajelo Evropo in dalo rezultate že na volitvah v Franciji, na Nizozemskem, v Avstriji, Nemčiji in Italiji, Orbanu pa zagotavlja prevlado na Madžarskem. »Evropa se ne sme osredotočati na distribucijo beguncev, ampak mora varovati svoje meje,« je sklep njegovega temnega slikanja usode lastne države in stare celine, v katerem sodržavljane prepričuje, da »migracije ogrožajo našo varnost, naš način življenja in krščansko kulturo«, ter napoveduje, da »bodo nacije izginile, Zahod pa padel, preden se bo Evropa sploh zavedla, da je bila okupirana«. Takšna retorika je sicer deležna dvigovanja obrvi med več evropskimi voditelji in tudi bruseljskih opozoril zaradi madžarskega zavračanja Unijine begunske distribucijske sheme, a uživa skoraj splošno podporo med Madžari. Orban se lahko zanaša tudi na skoraj 400.000 volilcev iz vrst manjšin v sosednjih državah, ki jim je njegova vlada dala madžarsko državljanstvo. Z glasovanjem po pošti za tistih 93 poslancev, ki jih izbirajo po proporcionalnem sistemu, lahko manjšinci s svojo nedeljeno podporo Fideszu pomembno vplivajo na rezultat. Obenem pa je Orbanov volilni zakon iz leta 2011 otežil izrekanje volje sonarodnjakom, ki živijo in delajo na tujem in ki mu večinoma niso naklonjeni. Ti ne morejo oddati glasu po pošti, ampak le osebno na veleposlaništvih oziroma konzulatih.
Poskus taktičnih volitev
Vodje razdrobljene opozicije se zavedajo, da so možnosti za uspeh njihovih kandidatov majhne tako v neposredni tekmi za 106 poslanskih sedežev kot prek strankarskih list za preostalih 93. Enokrožni večinski sistem daje prednost kandidatom Fidesza, na slabšem pa je opozicija tudi na proporcionalnih volitvah strankarskih nacionalnih list, kajti tem se dobljeni glasovi njihovih poražencev v enomandatnih okrožjih prištejejo le v primeru, če lista prestopi 5-odstotni volilni prag, kar spet koristi Fideszu.
Posledično smo pri madžarski opoziciji priča poskusu njene volilne baze, da prek družbenih omrežij in tudi s pritiskom na vodstva v nedeljo izpelje »taktične volitve«. Csaba Toth z budimpeškega think tank inštituta Republikon ocenjuje, da obstaja minimalna možnost, da Fidesz ostane brez parlamentarne večine, če bodo njegovi nasprotniki obkroževali opozicijskega kandidata z največ možnosti in ne po svoji strankarski preferenci. A ta scenarij velja bolj za znanstveno fantastiko kljub oceni, da je Orbanu resnično zvestih le dva milijona od osmih milijonov madžarskih volilcev.
