Lažne novice so vrsta rumenega tiska oziroma propaganda, pri kateri namerno plasiramo nepravilne informacije. Nekoč je bil namen lažnih novic drugačen kot danes. Namenjene so bile zgolj zabavi, predvsem pa so bile lažje prepoznane. Zaradi nenehnega propagiranja neresnice se mediji vse težje in težje predstavijo kot verodostojni. Javnost si težko predstavlja resnico za natipkanimi besedami.
Kdo se skriva v ozadju?
Tudi dijaki naše gimnazije se vsakodnevno soočajo s pritiskom lažnih novic. Prav vseh 143 anketirancev, starih od 17 do 19 let, se zaveda vpliva takšnih informacij, vendar vsi niso zmožni ločiti verodostojne novice od lažne. Kar več kot polovica anketiranih dijakov meni, da je že bila žrtev oziroma je verjela neresničnim informacijam, objavljenim ali na spletu ali v drugih medijih. Privlačne naslovnice revij, obdelane fotografije, politična propaganda in podobno »bombandirajo« današnjo mladino in prav zato je več kot sedemdeset odstotkov dijakov na vprašanje, ali lažne novice vplivajo na njihovo mnenje, odločitve ali samopodobo, odgovorilo z da. Čeprav kar dve tretjini naših dijakov menita, da prepoznajo lažno novico, delež žrtev le-teh nakazuje nasprotno.
Objavljanje lažnih novic, še posebej na spletu, je skorajda postalo poklic. Število klikov žarečega naslova lažne novice, všečki in komentarji o objavljeni zgodbi prinašajo lepo plačilo internetnim prevarantom. Kdo je njihov delodajalec, je težko reči, saj se pogosto skriva v ozadju, večinoma pa je to oseba, ki ima od tega kar največjo korist.
Preverjanje, preverjanje…
Obstaja več vrst lažnih novic: satire ali parodije, katerih primaren namen je vzbuditi smeh pri bralcu. Načeloma jih ne jemljemo resno, namenjene pa so provokaciji osebe, omenjene v članku. Poznamo tudi lažen naslov, ki nima povezave z vsebino članka. Predvsem pa so pogoste prevare, zavajajoča vsebina in manipulirana novica. Z njo avtor nadzira bralca in ga z resnično vsebino privede do lažnega sklepa.
Pred lažnimi novicami se je kljub temu mogoče obraniti. Če želimo preveriti, ali je novica lažna, se najprej osredotočimo na vir objave. Če zanj še nismo slišali, poizvemo o novici še iz drugih virov, če seveda obstajajo. Nato preverimo informacije o viru. Resnični avtorji ne skrivajo svoje identitete in podatkov, temveč stremijo k prepoznavnosti. Če je objava nekakovostna, ima slovnične napake in nepristno podporo fotografij, grafov in podobnega, je po vsej verjetnosti lažna. Če novica vsebinsko vzbuja predvsem negativna čustva, predstavlja le eno stran konflikta, je najbrž neresnična. Poleg tega pa moramo biti do vsebine kritični in se vselej vprašati, komu objava najbolj koristi. Spremljati je treba različne verodostojne medije.
Neizprosna kritika in ostra presoja
Glede na to, da živimo v tehnološko najnaprednejši dobi, je ključnega pomena, da ostanemo ostri in kritični ne le do medijev, temveč tudi do sebe in bližnjih. Velik delež anketirancev je poleg spleta kot poglavitnega vira širjenja lažnih novic izbral tudi drugo ter pod komentar zapisal šolo in prijatelje. Da bi znali presoditi verodostojnost novic, se moramo poglobiti v njeno vsebino in jo kritično obravnavati. Novice, predvsem javnega značaja, v časopisih in na radiu ter televiziji se dijakom zdijo objektivnejše od spletnih. Žal pa nas vse prepogosto zavede lastna nepremišljenost, poleg tega pa tudi pretirana zaupljivost do prijateljev in znancev, ne le medijev.
