Res smo lahko bili priča strašljivim klovnom, a novica o morilskem pohodu je izmišljena. Izkazalo se je, da so se italijanski protestniki v resnici zbrali, da bi podprli predsednika vlade. Prav tako so izmišljene papeževe besede. Lažne novice lahko razumemo kot neke vrste propagando, s katero nas dušijo v času, ko se s težavo dokopljemo do resnice, ko resnica skoraj ni preverljiva, v času, ko si vsi raje zatiskamo oči. Mediji se lažnih novic poslužujejo predvsem zato, ker jim je prioriteta zabavanje ljudi in zaslužek. Preverjanje dejstev na žalost ni več samoumevno. Lažne novice tako ali tako prenesejo večji dobiček, saj jim ljudje radi verjamemo.
A zakaj? Velika slika, privlačen naslov in kup zanimivih podrobnosti so zagotovo mamljivejši in atraktivnejši za bralce kot pa objektivno širjenje resničnih, preverjenih dejstev. Ne le, da so lažne novice privlačnejše, ljudje pogostokrat verjamemo lažem, ker je to najlažje. Tudi družbena omrežja želijo poenostaviti delo uporabniku, zato ga postavijo v mehurček in mu ponujajo novice glede na njegove lastne interese. Dandanes si vsak lahko ustvari svoj socialni profil na spletu, prek katerega dostopa do informacij ali pa jih sam deli z drugimi uporabniki. Da, tako preprosto je objavljati lažne novice. Kako naj potem vemo, komu verjeti in komu ne?
Ni težko sprožiti vala laži, ki ima lahko namerno ali nenamerno hude posledice. Ali je sprejemljivo, da samo gledamo, medtem ko islamski skrajneži mlade evropske muslimanke z lažnimi obljubami o lepšem življenju vabijo v žarišče vojne? Ali si lahko zatiskate oči pred manipulacijo množic s strani politikov in drugih vplivnežev? Ali je prav? Ali je prav, da lebdimo v svojem mehurčku in na spletu prebiramo o lažnih novicah le kot o besedi leta? Mogoče je čas, da nehamo sedeti na eni strani računalnika ali televizije, kjer smo odvisni le od klikov in všečkov, in dovoljevati, da nam drugi rišejo pred oči nekaj, kar mogoče sploh ne obstaja.
Izstopite iz svojih mehurčkov. Hmm… le koliko lažnih novic sem vam jaz uspela podtakniti?
