V preteklem tednu zaradi velike volatilnosti tečajev na trgih ni bilo prav nič nenavadnega, če je znotraj dneva posamezni svetovni indeks zanihal za 3 in več odstotkov. Odločen kitajski odgovor na napovedano ameriško uvedbo carin za 50 milijard dolarjev kitajskega uvoza je ob začetku sredinega trgovanja potisnil ameriški indeks S&P 500 za več kot 1,6 odstotka v minus. Po izkazani pripravljenosti na pogovore trgovinskih predstavnikov obeh strani je indeks trgovanje končal z več kot odstotkom plusa. Posledično je tudi evropski indeks Euro Stoxx 50 v četrtek pridobil več kot 2,7 odstotka. A takoj ko je Trump napovedal dodatne carine na novih 100 milijard dolarjev kitajskega blaga, čemur je sledil petkov jasen kitajski odgovor, da so pripravljeni na trgovinsko vojno, ki si je sicer ne želijo, so se trgi spet obarvali v rdeče.
Investitorjem postaja jasno, da so finančni trgi postali igrišče za izkazovanje politične moči. Medtem ko Trump izpolnjuje svoje predvolilne obljube z napovedmi za svetovno gospodarstvo škodljivih protekcionističnih ukrepov, mu Kitajska ne ostaja dolžna in vrača udarec tam, kjer ga najbolj boli. Uvedbo carin je namreč napovedala za izdelke, ki so narejeni v ameriških zveznih državah, ki najbolj podpirajo Trumpa, oziroma pri tistih podjetjih, ki imajo večjo utež v ameriških delniških indeksih. Ni naključno, da sta tako najbolj na udaru proizvajalec letal Boeing in proizvajalec težke mehanizacije Caterpillar, ki imata skupno kar 15-odstotno utež v indeksu Dow Jones.
Kot kaže, je glavni Trumpov cilj s prisilo doseči dogovor o zaščiti tehnološke intelektualne lastnine med Kitajsko in ZDA. Finančni trgi pa so po sili razmer postali del pogajalskega procesa, kar posledično pomeni, da je v naslednjem obdobju pričakovati večjo nihajnost tečajev, vse do sklenitve dogovora. Zaradi letošnje pričakovane rasti dobička za ameriška podjetja z indeksa S&P 500 v višini rekordnih 17 odstotkov se zdijo nakupi ob padcih preudarna odločitev.
