Bolgarija, ki od januarja predseduje Evropski uniji, je med članicami v marsičem na zadnjem mestu, med drugim po BDP na prebivalca, korupciji in svobodi medijev. A njena morda največja težava je beg možganov in tudi s tem povezan strm padec prebivalstva. Menda se v nobeni drugi državi na svetu v zadnjih 30 letih ni tako hitro zmanjšalo število prebivalcev. Zdaj so se v Sofiji odločili, da bodo poskušali ta trend ustaviti ali vsaj upočasniti.
Za vso Slovenijo manj ljudi
V 29 letih od konca komunizma je v bogate zahodne države odšlo okoli milijon in pol Bolgarov. Poleg tega je podobno kot v drugih vzhodnih članicah EU rodnost zelo nizka. Število prebivalcev se je tako po letu 1989 zmanjšalo za skoraj četrtino, z devet na sedem milijonov, torej za eno Slovenijo. Po ocenah Združenih narodov bo leta 2050 padlo celo na pet milijonov. Severozahodni del Bolgarije je že sedaj opustel.
Sicer se v zadnjih letih nekateri Bolgari vračajo, ker bi radi z znanjem, ki so ga dobili v tujini, pomagali svoji državi pri gospodarskem razvoju. Seveda gre tudi za to, da so dobro izobraženemu Bolgaru v domovini pogosto odprta vsa vrata, medtem ko ima v tujini veliko tekmecev. Vsekakor vse več Bolgarov spoznava, da lahko z visoko izobrazbo razmeroma dobro živijo tudi v Bolgariji, kjer so cene nizke. A ti, ki se vračajo, se naseljujejo samo v Sofiji in Plovdivu. Še vedno pa prevladuje trend izseljevanja v tujino. Zlasti zdravniki, računalničarji in medicinske sestre odhajajo v Nemčijo, Avstrijo ali Veliko Britanijo. O tem, kako slabo zaslužijo doma, kaže podatek, da veliko Bolgarov odhaja za kmetijske delavce v Španijo in Grčijo. Dnevni zaslužek delavca v Bolgariji je namreč deset evrov, zdravnik pa zasluži od 700 do 900 evrov na mesec. BDP na prebivalca je za četrtino manjši kot na Hrvaškem in v Romuniji ter skoraj dvakrat manjši kot v Sloveniji. Problem ni toliko, da ni delovnih mest, ampak da industrijski obrati nimajo dovolj delovne sile, ker hočejo mladi študirati in poklicno usposabljanje ni cenjeno. Vlada hoče v zadnjem času privabiti Bolgare iz Ukrajine in Moldavije ter Makedonce. Pripravljena jim je dati državljanstvo, toda tako lažje odidejo v druge članice EU, čeprav Bolgarija ni v schengnu.
Problema ne bi reševali z begunci
Begunci pa niso dobrodošli, morda tudi zato, ker se Bolgari zaradi 250 kilometrov dolge meje s Turčijo čutijo ogrožene. Glavna naloga vlade v času predsedovanja EU je, da reši vprašanje kvot beguncev, ki jih hoče uveljaviti evropska komisija, a je stališče Sofije do tega vprašanja v resnici blizu ksenofobnemu stališču višegrajske skupine. Bolgarija je kot predsedujoča EU tudi sicer naklonjena Poljski in Madžarski, ki s svojim branjenjem nacionalne suverenosti v EU delujeta precej destruktivno. Vsekakor je letos nevarno leto za EU in njene vrednote, saj bo njeno vodenje s podobno koalicijo konservativcev in skrajne desnice julija prevzela Avstrija.
