Primer Slovenije in Hrvaške je po Erjavčevih besedah zelo slab zgled za kandidatke za članstvo v EU. Unija ves čas poudarja pomen vladavine prava, prav ta primer pa kaže, da Hrvaška ne spoštuje nobenega načela, ki je ključno za vstop v EU, je opozoril minister.
»Če si član EU, ni nujno, da spoštuješ arbitražne razsodbe in mednarodno pravo«
Kaj Hrvaška sporoča Srbiji, Črni gori in BiH z ravnanjem v slovensko-hrvaškem sporu o meji? Sporoča, da če si član EU, ni nujno, da spoštuješ arbitražne razsodbe in mednarodno pravo, kar pa je gotovo izjemno negativen signal Hrvaške regiji, je poudaril minister.
Erjavec je v razpravi o novi širitveni strategiji za Zahodni Balkan na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU v Sofiji izrecno izpostavil problematiko nerešenih vprašanj meje v regiji.
V skladu z novo širitveno strategijo nobena država v regiji ne bo mogla postati članica EU z odprtimi dvostranskimi vprašanji. Kot ob tem izpostavlja predsednik komisije Jean-Claude Juncker, je ta pogoj posledica slabe izkušnje s Slovenijo in Hrvaško.
»Če spori o meji niso rešeni dvostransko, jih morata strani brezpogojno predati zavezujoči in končni mednarodni arbitraži, katere razsodbe morata obe strani v celoti izvajati in spoštovati pred pristopom,« piše v strategiji.
Ta pogoj po Erjavčevih besedah postavlja pod vprašaj perspektivo naslednjih širitev, ki jo je Evropska komisija v strategiji opredelila z letnico 2025, pri čemer je sicer izrecno poudarila, da to ni rok.
Tožba proti Hrvaški je »v bistvu pripravljena«
Hrvaška se je zavezala, da bo uresničila arbitražno odločbo o njeni meji s Slovenijo, pa zdaj pravi, da ne velja več. Če bo to postala praksa, ni pričakovati, da bi lahko Srbija, ki ima glede meje s Hrvaško še večji problem, lahko postala članica v omenjenem časovnem okviru, je ponazoril Erjavec.
Minister je še povedal, da je tožba proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne določbe »v bistvu pripravljena«. Najprej se je treba v skladu z 259. členom lizbonske pogodbe obrniti na Evropsko komisijo, zato bodo pripravili posebno pismo, ki bo že vsebovalo vse elemente tožbe, je še spomnil.
Tudi to pismo je po ministrovih besedah »praktično pripravljeno«. Zdaj ga bodo predstavili predsedniku vlade in ožji skupini, ki vodi vse dejavnosti v povezavi z uresničevanjem arbitražne razsodbe, potem pa bo vlada odločila o tem, kdaj bo pravi trenutek, da se pismo pošlje komisiji, je pojasnil.
Minister je pred časom napovedal, da bo Slovenija pismo poslala v Bruselj do konca februarja. Danes se ni želel časovno opredeliti. Po neuradnih informacijah je omenjeni časovni okvir malo verjeten, pismo naj bi bilo poslano "v prihodnjih mesecih".
