Igralec št. 1 (Steven Spielberg, 2018)
Steven Spielberg se je z Igralcem št. 1 vrnil v žanr znanstvene fantastike in dokazal, da še vedno zna posneti film, ki nagovarja mlade in stare. Ekraniziral je literarni prvenec Ernesta Clina, v katerem ljudje živijo v futurističnem svetu in so zasvojeni z navidezno resničnostjo, ter si pri tem privoščil veliko umetniške svobode. Izzivi, s katerimi se v knjigi sooča glavni junak, so v filmu namreč precej preprostejši, manj pa je tudi referenc na 80. leta, a je enega in drugega v filmu še vedno dovolj za dobro zabavo, ob kateri ni treba preveč razmišljati.
Moški ne jočejo (Alen Drljević, 2017)
Prvi celovečerni film bosansko-hercegovskega režiserja Alena Drljevića združuje kopico igralcev iz nekdanje Jugoslavije, od Sebastiana Cavazze in Primoža Petkovška do Leona Lučeva, Borisa Isakovića in Emirja Hadzihafizbegovića, ki so se spopadli z vlogami vojnih veteranov. In kljub naslovu filma tudi zajokali. Še en film v vrsti tistih, ki razrešujejo travme iz vojne na Balkanu, se je tematike lotil na nekoliko drugačen način, rezultat pa je drama, ki sloni na odlični igri vseh igralcev, med katerimi so tudi takšni, ki so vojno kot vojaki izkusili na lastni koži.
Sicilijanski duhovi (Fabio Grassadonia, Antonio Piazza, 2017)
Po Salvu sta se italijanska režiserja, ki sta odraščala v Palermu na Siciliji, lotila še ene mafijske zgodbe, ki sloni na resničnih dogodkih in je v 90. letih pretresla Italijo. Ker je bila ugrabitev 13-letnega Giuseppeja Di Mattea, ki so ga mafijci po več kot dveh letih ujetništva tudi umorili, kmalu pozabljena, sta se avtorja odločila, da svet spomnita nanjo s filmom. Ta ni samo ponavljanje dogodkov iz 90. let, ampak sta filmarja zgodbi skozi fantazijske elemente in deklico Luno, glavno junakinjo, ki išče Giuseppeja, dala popolnoma novo dimenzijo.
Tomb Raider (Roar Uthaug, 2018)
Če vemo, da je norveški režiser Roar Uthaug posnel Val, film o fjordski katastrofi, ni torej nič čudnega, da so mu zaupali naslednjega Tomb Raiderja. Nova Lara Croft namreč – podobno kot tista iz nedavnih iger – kolovrati po brzicah, visi nad slapovi in je nasploh pogosto blizu utopitve. A pretežno generični akcioner ima tokrat namesto stasite Angeline Jolie oskarjevko Alicio Vikander. Neustrašna arheologinja je sicer še vedno delno Atomska blondinka, delno Indiana Jones, a kljub nevsakdanjim pustolovščinam tudi bolj ranljiva in poistovetljiva.
Peter Zajec (Will Gluck, 2018)
Newyorški režiser Will Gluck je znan po za odtenek nadpovprečnih romantičnih komedijah Lahka punca in Prijatelja samo za seks. Zdaj se je lotil ekranizacije otroške knjižne veleuspešnice pokojne angleške pisateljice in ilustratorke Beatrix Potter. Peter Zajec je napol igrani, napol animirani film, ki bo s potegavščinami in neubogljivostjo navdušil ciljno publiko, zaradi pikrega humorja pa menda ne bodo zaspali niti spremljajoči skrbniki. Izid okoli velikonočnih praznikov je zgolj naključje.
