Z revolucijami imamo bogate izkušnje. Najprej odsekajo glavo kralju. To se zdi sijajna ideja. Potem njegovi ženi. To ni najbolj elegantno, vendar zveni sprejemljivo, ker je Avstrijka. Potem vsem, ki so se ju držali. Vsem, ki so gledali stran, ko so glave letele v koš. Drug za drugim gredo vsi, ki so bili na poti revoluciji. In vsi, za katere se zdi, da bi lahko bili na poti revoluciji. Za njimi vsi, ki ugotavljajo, da so šle stvari predaleč. Na koncu gredo glave nacionalnega komiteja, ki je organiziral revolucijo. Zadnji stoji pred tnalom nekoliko začudeni Robespierre, ki je

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.