Novinar BBC se je pred časom odločil preizkusiti nadzorni sistem kitajske vlade in ugotoviti, koliko časa bo policija potrebovala, da ga najde. Odgovor je dobil v pičlih sedmih minutah. Toliko je namreč trajalo, da so ga prijeli. Kitajska mesta so prepredena s 170 milijoni nadzornih kamer, do leta 2020 se bo njihovo število po nekaterih napovedih povišalo na 600 milijonov. Vse bodo podprte s tehnologijo obraznega prepoznavanja in umetno inteligenco, ta pa bo poleg obrazov izluščila tudi druge pomembne informacije, kot so starost in registrska številka avtomobila.

Februarja je prišla novica, da ima kitajska policija še eno novo orožje – pametna očala, ki posameznike iščejo na osnovi baze 10.000 osumljencev, prepoznajo pa jih v 100 milisekundah. Policija je očala prvič testirala na železniških postajah mesta Zhengzhou in se hitro pohvalila, da je zaradi njih v času lunarnega novega leta, ko se veliko Kitajcev odpravi na pot, ujela sedem osumljencev in 26 ljudi, ki so potovali z lažnimi dokumenti.

Kazen bo prišla na telefon v trenutku prekrška

A tu se kitajski nadzor še ne konča, saj je kamere, opremljene s tehnologijo prepoznavanja obraza in umetno inteligenco, ponekod začela uporabljati tudi prometna policija. V mestu Shenzhen z njimi že od aprila lani lovijo pešce, ki prečkajo cesto, ne da bi upoštevali prometne predpise, in tiste, ki ne gledajo, kje hodijo, poleg denarne globe jih oblasti kaznujejo tudi tako, da jih sramotijo na vladni spletni strani in na velikih LED-zaslonih v križiščih, na katerih objavljajo fotografije kaznovanih pešcev, njihove priimke in del identifikacijske številke.

Prihodnost za prometne prekrškarje v Shenzhenu pa bo še veliko bolj neprijetna. »Prekrški pešcev ob prečkanju ceste so bili na Kitajskem vedno problem in ga ne moremo rešiti samo s kaznimi in fotografiranjem prekrškarjev. A kombinacija tehnologije in psihologije lahko zelo zmanjša število primerov in prepreči njihovo ponavljanje,« je za kitajski časopis South China Morning Post povedal Wang Jun, šef družbe Intellifusion, ki razvija umetno inteligenco in že pripravlja tehnologijo za nadaljnje ukrepe pri nadzoru meščanov. Dosedanji so po besedah Wanga zmanjšali število prekrškarjev, ki bi dejanje ponovili, si pa želijo še boljše rezultate. Te naj bi prineslo sodelovanje Intellifusiona s kitajskimi družbenimi platformami weibo in wechat, tehnologija, ki jo bodo razvili, pa bo omogočala, da bo pešec, ki bo prekršil prometna pravila, kazen takoj dobil na svoj telefon v obliki tekstovnega sporočila, medtem ko bodo drage LED-zaslone z ulic prenehali uporabljati. Poleg kazni, ki jo bo prejel pešec, bo umetna inteligenca štela tudi njegove prometne prekrške. Če jih bo naštela preveč, bo zmanjšala njegovo kreditno oceno.

Kreditne ocene v digitalnem svetu

Kitajska je nasploh prvakinja v obsedenosti s kreditnimi ocenami, a ne s takšnimi, kot smo jih vajeni, ko se odpravimo po posojilo na banko, temveč s takšnimi, ki računajo, koliko je kdo vreden kot človek. Najbolj znan je primer Zhima Credita, sistema ocenjevanja posameznikov, ki je povezan z alipayem, najbolj razširjeno obliko mobilnega plačevanja na Kitajskem in nekakšnega osebnega velikega brata, ki ve, kaj njegovi uporabniki kupujejo, počnejo, kje so in s kom se družijo. Zhima Credit trenutno še testirajo in deluje prostovoljno, a večina od tistih, ki so ga preizkusili ali izkusili na lastni koži, niso niti najmanj navdušeni nad njim. Kot je v svojem tekstu za revijo Wired zapisala Mara Hvistendahl, je bila v sistemu, ki posameznika meri s točkami od 350 do 950, že na začetku ocenjena s skromnimi 550 točkami, ki so se poznale tudi v njenem realnem življenju. Tako je na primer morala plačati 30 dolarjev depozita, da si je lahko izposodila kolo za 15 centov, slaba ocena pa ji je prinesla tudi druge neugodnosti.

»Pripadala sem digitalnemu nižjemu razredu,« je v reviji zapisala avtorica članka, kot drugorazredni državljan pa se je počutil tudi novinar Liu Hu, ki se v Zhima Credit sploh ni prijavil, a ga je ta vseeno ovrednotil. In to tako slabo, da skoraj ni prišel do prevoza, razen počasnih vlakov, prav tako ni mogel spati v luksuznih hotelih, niti dobiti večjega posojila banke. Dobro ocenjeni državljani po drugi strani dobijo ugodnejše posojilo ali stanovanje, morajo pa tako kot »drugorazredniki« stalno paziti na stanje točk, saj jim ocene ne zniža samo to, kaj počnejo, ampak tudi to, kaj kupujejo in, še huje, s kom se družijo. Dobrodošli v prihodnosti.