Prvi del bo še precej hladen in do Turčije se znajo pojaviti zaledenitve. Slabo vreme je napovedano za Iran. V Pakistanu in Indiji je pričakovati visoki ciklon pred monsunom, ki sicer pomeni lepo vreme, a hkrati zaradi onesnaženega ozračja zelo slabo vidljivost. Potem pridejo na vrsto politično problematične države: Mjanmar, Laos in Vietnam. Tam že tako draga dovoljenja za prelete veljajo samo 24 ur, in kdor zamudi to okno, mora celotno proceduro pridobivanja papirjev izpeljati in jo seveda plačati znova. Kitajska je nepopisan list, saj je bil nižji zračni prostor za vsa enomotorna letala dolgo povsem zaprt, še zdaj pa do dovoljenja ni lahko priti. »Rusijo dobro poznam iz poletov leta 2002, tam nam z dovoljenji in z logistiko pri zagotavljanju goriva pomaga združenje zasebnih pilotov,« letošnjo misijo Green Light World Flight opisuje slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič. Na pot se tudi tokrat ne bo podal s Pipistrelovim ultralahkim letalom, temveč s slovaškim dynamicom, s katerim je imel na zadnjih dveh misijah že dobre izkušnje.
Zanimala jih bo tudi igra temnih in svetlih delcev v ozračju
Potem ko je predlani obletel svet in podatke o koncentracijah črnega ogljika meril nad Sredozemljem, ga bo tokrat zanimala Azija. »Začeli bomo na območjih, za katera vemo, da so zanimiva z vidika proučevanja podnebnih sprememb. Domov se bomo vračali prek območij, kjer doslej ni bilo narejenih veliko meritev,« je povedal vodja znanstvenega dela odprave Griša Močnik. Njihov cilj je meriti tam oziroma na višini, na kateri meritev ni. »Kajti brez meritev, na osnovi katerih se potem izvajajo določeni ukrepi, je težko izmeriti njihovo učinkovitost,« je pojasnil.
Letos raziskovalno-avanturistične ekipe ne bo zanimal zgolj črni ogljik, temveč celotna sestava onesnaženega zraka, od katere je odvisna absorpcija svetlobe in s tem vpliv na segrevanje ozračja. Črni ogljik, ki nastaja pri gorenju in ga v glavnem povzročajo industrija, promet ter (individualna) kurišča, je drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb, takoj za ogljikovim dioksidom. Ker je črn, absorbira sončno svetlobo in zato segreva atmosfero.
Žveplo, denimo, nasprotno spada med bele aerosole, ki hladijo zemljo. »Ko se je v 70. letih začelo veliko govoriti o kislem dežju in smo zmanjšali emisije žvepla, smo s tem pospešili segrevanje ozračja, saj nismo hkrati zmanjšali emisij saj. To razmerje med belimi aerosoli, ki hladijo zemljo, in temnimi aerosoli, ki jo segrevajo, je ena izmed velikih neznank. Nasploh vemo vedno več o vplivu aerosolov, torej delcev v zraku, na podnebje, a je negotovost tega znanja še vedno precejšnja. Negotovost pa zmanjšamo z meritvami,« je sklenil Močnik.
Preglavice z dokumenti
Skupno namerava Lenarčič tokrat v zraku raziskati 21.000 kilometrov, razdeljenih na več kot deset etap. Najdaljši polet od pakistanskega Karačija do Bangladeša bo trajal dobrih 12 ur. »Pristanku v Indiji se bomo zaradi povsem birokratskega problema izognili. Da dobiš vizum, zahtevajo dovoljenje, da dobiš dovoljenje, pa potrebuješ vizum,« je nerešljivo administrativno uganko predstavil Lenarčič.
Prav s pridobivanjem dovoljenj za prelete in pristanke ima ekipa letos še večje težave kot običajno, povsem rešeni pa nista niti vprašanji preskrbe z gorivom in zavarovanj. Čeprav bo celotna pot odvisna od vremena, je tako obdobje pred poletom po Lenarčičevih besedah še bistveno bolj stresno. »Ta trenutek, teden dni pred odhodom, nimam drugega kot kitajski vizum. Na ruski vizum še čakamo, tudi pridobivanje vseh preletnih dovoljenj je še v postopku,« je povedal Lenarčič, a vsem težavam navkljub napovedal, da tokratni izlet v Azijo ne bo zadnji. Že na naslednji misiji bi si lahko za cilj zastavil Indijsko podcelino s Himalajo, vsekakor pa v prihodnjih letih obljublja »resnično dolge etape«, ki bi predstavljale tudi mejnik v letalstvu.
