Vsi glavni delniški indeksi so kljub bleščečim obetom ob začetku leta izgubili približno pet odstotkov. Delnice rastočih trgov so izgubile okoli dva odstotka, med njimi največ Turčija, ki je zdrsnila za osem odstotkov. Evrske podjetniške obveznice so upadle za približno pol odstotka, pri čemer je bila uspešnost oziroma bolje rečeno neuspešnost obveznic nižje in višje bonitetne ocene enaka. Krepki minusi so bili opazni tudi na trgih kovin, posebno železove rude, izgubila je skoraj petino. Pravi pekel so doživljali špekulanti na kriptoborzah, saj so bile izgube pri posameznih kriptovalutah višje od 50 odstotkov. Še najbolje se je godilo vlagateljem, ki so imeli sredstva naložena v delnice slovenskih in brazilskih podjetij ali dolgoročne državne obveznice Italije, Španije in Portugalske. Zeleno barvo lahko zaznamo le še ob zlatu in nafti. Res boren nabor naložb, s katerimi so lahko vlagatelji oplemenitili svoje premoženje.
Morda najpomembnejši podatek o uspešnosti naložbenih razredov v minulem četrtletju pa je ta o upadu ameriških državnih obveznic. Večji vlagatelji namreč pozorno spremljajo, kako se donosnost ameriške državne desetletne obveznice počasi približuje trem odstotkom, s čimer se uresničujejo napovedi nekaterih največjih obvezniških gurujev iz začetka leta. Ne nazadnje je ta številka pomembna tudi kot mera ustreznosti monetarne politike ameriške centralne banke, ki nakazuje na še tri zvišanja ključne obrestne mere v tem letu. Poleg fiskalne politike Washingtona bo prav ta, kot kaže, odločujoča za ustavitev negativnega borznega trenda.
