Za krepitev negotovosti na borzah je tudi v preteklem tednu poskrbel ameriški predsednik Trump. Po napovedani uvedbi carin na aluminij in jeklo, iz katere je ameriška administracija začasno izvzela številne »prijateljske« države, med njimi tudi članice EU, je prejšnji teden napovedala dodatne trgovinske ukrepe, usmerjene proti Kitajski. Nove carine, ki naj bi po prvih ocenah prizadele dodatnih 60 milijard dolarjev vrednega kitajskega blaga, so že sprožile odzive Kitajcev, ki vračajo žogico z napovedanimi protiukrepi. Trumpova politika povečevanja strahu z namenom izboljšanja pogajalske moči je tako vnesla negativen sentiment, ki se je razširil na vse pomembnejše kapitalske trge. Da se ta juha najverjetneje ne bo pojedla tako vroča, kot se je skuhala, pa nakazujejo prizadevanja obeh strani, ki sta ob koncu tedna že sedli za pogajalsko mizo in vsaj deloma pomirili vlagatelje.
Pozornost vlagateljev je bila v prejšnjem tednu usmerjena tudi v zasedanje ameriške centralne banke (Fed), tokrat prvič pod okriljem novega šefa Jeroma Powella. Skladno s pričakovanji so ameriški bankirji v luči dobre gospodarske rasti dvignili ključno obrestno mero za četrtino odstotne točke (med 1,5 in 1,75 odstotka). Bolj kot dvig obrestne mere, ki je bil pričakovan, pa je vlagatelje zanimal prihodnji tempo zaostrovanja denarne politike. Nedavno sprejeta davčna zakonodaja ter povečana državna potrošnja namreč skupaj z drugimi gospodarskimi podatki kažeta na nadaljnjo krepitev trga dela in posledično rast plač. Po pričakovanjih naj bi stopnja brezposelnosti do konca leta upadla na 3,8 odstotka in dvignila stopnjo inflacije na oziroma čez ciljno dvoodstotno raven, kar je botrovalo napovedim Feda o hitrejših dvigih obrestnih mer v prihodnjih letih.
Dogajanje v preteklih tednih, povezano z morebitnimi trgovinskimi vojnami, je vplivalo tudi na razpoloženje vlagateljev na stari celini. Tako zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo (ZEW) kot tudi razpoloženje nemških podjetnikov (Ifo Munchen) sta se namreč marca znižala. Vlagatelji se namreč bojijo, da bosta krepitev evra in zaostritev trgovinskih odnosov ohromili rast izvozno usmerjenega nemškega gospodarstva. Razpoloženje vlagateljev je proti koncu tedna skazil tudi podatek o gospodarski aktivnosti v evrskem območju. Anketni indeks prihodnje proizvodne in storitvene aktivnosti (kompozitni indeks PMI) se je po prvih podatkih v marcu na račun krepitve evra, ki zavira konkurenčnost evropskih izdelkov, in daljše zime nekoliko upočasnil. Upad v rasti je bil opazen tako v proizvodnem kot storitvenem sektorju.
Na ravni podjetij je prejšnji teden odmevala novica o zlorabi osebnih podatkov uporabnikov Facebooka. Ta naj bi britanskemu podjetju Cambridge Analytica omogočil dostop do podatkov okoli 50 milijonov pretežno ameriških uporabnikov, ki jih je podjetje izkoristilo za izdelavo profilov ameriških volilcev in s tem vplivalo na izid ameriških predsedniških volitev. Razkritje zlorabe osebnih podatkov je močno oklestilo ceno delnice Facebooka, ki je v preteklem tednu izgubila več kot 10 odstotkov vrednosti. Dodaten udarec je ameriškim tehnološkim velikanom, kot so Google, Amazon in Netflix, s predlogom triodstotnega prometnega davka zadala tudi evropska komisija. Razpoloženje znotraj tehnološkega sektorja je v preteklem tednu dodatno sklazila še prva nesreča samovozečega Uberjevega vozila s smrtnim izidom.
