Otvoritev 26. bolnišničnih olimpijskih iger je bila podobna slovesnosti v Pjongčangu, kjer so letos potekale zimske olimpijske igre. Eden od uporabnikov v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča je prinesel olimpijski ogenj, sicer malo manjšega, kot so ga prižgali v Južni Koreji. Prebrali so izjavo o spoštovanju fair playa, zaigrale so fanfare, otroci so zapeli himno iger, paraolimpijec Jernej Slivnik pa je odprl prireditev, na kateri je nekoč tekmoval sam. Tako kot so tokrat otroci z velikimi očmi gledali Ilko Štuhec, je on pred enajstimi leti občudoval Gala Jakiča, prav tako paraolimpijca. Otroci so čakali, da bodo lahko pokazali spretnosti v različnih prilagojenih športnih disciplinah, drugi pa, da bodo stiskali pesti in navijali za svoje prijatelje.
Zaigrale so fanfare
Vse skupaj je pred začetkom nagovorila uspešna alpska smučarka Ilka Štuhec. »Ničesar se ne bojte,« jim je pred športnim nastopom pred številnim občinstvom poskušala odgnati tremo. »Oni so junaki. So lahko zgled in jih globoko spoštujem. Imam nekaj prijateljev, ki so na vozičku. Zato sem razvila odnos do njih. Ti ljudje v življenju potrebujejo drugačne stvari, zato so včasih izločeni,« je povedala Ilka Štuhec. Svetovna prvakinja v smuku ni bila edini znani obraz na prireditvi. Mlade športnike so spodbujali tudi olimpionik Miro Cerar, smučarska skakalka Ema Klinec, predsednik olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec...
Šestnajst učencev tretjega razreda osnovne šole Ledina in šestnajst uporabnikov URI Soča je zavzeto tekmovalo. Gledalci so v pretesni telovadnici ploskali in jih spodbujali, najboljši pa so iz rok znanih gostov dobili medalje. Športne discipline so prilagodili tako, da so gibalne sposobnosti lahko pokazali tako otroci iz Ledine kot učenci iz Soče. Sicer je to le eden od skupnih projektov.
»Sodelujemo celo leto, ker želimo spodbujati sodelovanje med otroki, ki svet sprejemajo nekoliko drugače, in tistimi, ki se jim zdijo vsakdanje gibalne aktivnosti običajen del življenja. Na bolnišničnih igrah otrokom ne postavljamo ovir in meja, ampak šport prilagodimo tako, da se čutijo uspešne in jim tako krepimo samozavest in samopodobo,« je dejala učiteljica v bolnišnični osnovni šoli URI Soča Tanja Babnik in dodala, da se tako učenci kot učitelji tega dogodka zelo veselijo. Kakor tudi drugih aktivnosti v sodelovanju z Ledino. Pred kratkim so bili na primer skupaj na poletih v Planici, večkrat se odpravijo v središče mesta.
Rahljajo stereotipe
S takšnimi dogodki, ko se družijo gibalno ovirani in otroci brez teh težav, se rahljajo stereotipi. »Treba je začeti že pri najmlajših in jih vzgajati v duhu, da smo vsi enakovredni in da lahko dokazujemo svoje znanje in zmožnosti na različne načine. Za to pa ni pomembno delati le z otroki, ampak tudi s starši,« je sklenila Tanja Babnik.
Koliko takšne prireditve pomenijo otrokom, ve Jernej Slivnik. »Ko sem pred enajstimi leti sam nastopal na tej prireditvi, si nisem mislil, da bom z Galom Jakičem kdaj sodeloval v ekipi, kot sodelujem zdaj. Spomnim se, da sem se najbolj veselil obiskov uspešnih športnikov in da sem osvojil srebrno kolajno,« je dejal Jernej Slivnik, ki je letos kot edini Slovenec nastopal na paraolimpijskih igrah, njegovi načrti pa so smeli. Želi biti čim boljši na naslednjih pomembnih tekmovanjih in vse več trenirati, da bi se približal profesionalizmu, kot ga poznajo v drugih državah. Nadobudneži imajo tako nov zgled. To je bilo vidno, ko so se želeli fotografirati in spregovoriti kakšno besedo z njim.
