Ali malo resneje: Desplechin je nedvomno odličen režiser, zgleden naslednik francoske tradicije cinéma d'auteur ali avtorskega filma, toda če so bili njegovi filmi, na primer Kako sem se prepiral ali moje spolno življenje, Kralji in kraljica in Božična zgodba, z izvirnimi liki, njihovimi razmerji v razponu tako celotne emocionalne lestvice kot vsega žanrskega repertoarja (ali vsaj tistega od komedije in groteske do drame) z na videz kaotično, eruptivno, labirintno in večplastno naracijo lahko deležni samo superlativov, pa so ti Ismaelovi duhovi takšni, da v globokem razočaranju

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.