Code Girl namreč prinaša nov set glasbe, spisane za točno ta kvintet. Pri tem komadi pesemske forme najbolj odstopajo zaradi vokala, ki je tokrat za mlado kitaristko novost, a tudi zaradi omehčanosti in dostopnosti, s katero se pesmi nekako odpovejo posebnosti jezika njenih starejših kompozicij. V ospredju je zato zasedba, kar pride še posebej do izraza na živih nastopih. S preteklim v Klubu Cankarjevega doma je še sveži kvintet začel evropsko turnejo.
Sama zasedba, Code Girl, v določenem pomenu sledi karakterjem njenih članov in njihovih povezav, saj osnovna os kvinteta pade ravno na stalne sodelavce, torej sekcijo boben-bas, ki se jima mnogokrat kot stalnica pridruži kitaristka. V ospredju je poigravanje z zvočnimi skrajnostmi slednje, ki pa je na torkovem nastopu hitro odstopilo prostor preostalima članoma. To sta Amborse Akinmusire na trobenti, sicer gost zadnjega ljubljanskega jazzovskega festivala, ter vokalistka širokega tehničnega razpona Amirtha Kidambi. A kljub takemu opisu bi lahko za odliko zasedbe imenovali stremljenje k skupinskemu zvoku, kjer vokal s petimi besedili sicer ima neko osrednjo vlogo, a se skozi prostor improvizacij ravno tako umika zvoku celotne zasedbe.
Ljubljanski nastop Code Girl je že na začetku postregel z ostrim zvenom kitarske distorzije, ki se je v preostanku umaknil občasnim zančenjem in efektiranim kitarskim eksperimentom, a so ti bili v resnici redki. V dialogu ali solistično se je ravno tako ognjevito in rezko odzvala trobenta, ki je občasno skrbela za napetost do pretežno nežne kitare, vokalistka pa je ravno s stalnim sestopanjem iz petja v bolj odprto rabo ali ironiziranje zlogov ter repeticije poudarila tudi instrumentalno vlogo glasu. A vendar se ravno v pesemski formi tovrstna odstopanja sčasoma izgubijo. Sicer impresiven prikaz veščin zasedbe se je namreč od loka koncerta še najbolj posrečeno odmaknil v duetu kitare in glasu, s tem pa tudi nakazal možnost večjega poigravanja s formo benda znotraj pesmi. To so Code Girl med skupinskim muziciranjem sicer večkrat stalno, vendar je ravno ta stalnica tudi dopuščala možnost ostrejših odmikov, ki smo jih v poldrugo uro dolgem nastopu na koncu lahko pogrešali. Vendar pa sta dobro uigrana zasedba veščih članov in članic in forma, ki dopušča spretne prehode med zapisanimi deli in prostimi variacijami ter dialogi, dobro obiskan klub vseeno pričakovano navdušila.
