Na obrazu fantka – star je bil kakšna tri ali štiri leta – ni bilo opaziti nobenega čustva. Mirno in zbrano je čakal, da mravljica prileze po zidku do tal in se v ravni vrsti z drugimi napoti proti drobtinicam. Nato jo je s kazalcem brez milosti strl in si ga vsakič znova pozorno ogledal, da bi ugotovil, kako je na njem videti zmrcvarjena mravljica. Na istem balkonu je nekaj let prej podoben mimohod opazoval – le opazoval – enako star fantič. A otroška igra se je končala drugače. Mama je po nesreči stopila na eno od mravljic in deček je planil v neutolažljiv jok. »Ubiiiila si jo,« je odmevalo po ulici, da so se pri sosedih začela odpirati okna…
Od tedaj je minilo veliko let, oba dečka sta razvila empatijo v spodobni meri; tako je videti. Ampak kaj bi bilo, če bi »kruti« deček odraščal v nefunkcionalni druž...