Zaradi bližine Sežane z avtocesto, zgolj desetkilometrske zračne oddaljenosti od morja in ugodne lege ob glavni regionalni prometnici je Križ že zadnjih nekaj desetletij privlačen za priseljevanje od blizu in daleč. Naselje, ki sodi v krajevno skupnost Tomaj, je sčasoma naraslo na 654 prebivalcev in s tem postalo tretje največje v občini Sežana.
»Izjemna širitev vasi ima za posledico vedno nove potrebe glede javne infrastrukture, površin in objektov ter skrb za kulturno, športno in preostalo društveno življenje, kot tudi za razvoj turizma,« je povedal Matjaž Može, eden izmed treh predstavnikov vasi v krajevni skupnosti. Ob zavzemanju za uresničevanje potreb lastnih volilcev se v 11-članskem svetu krajevne skupnosti čutijo pogosto preglasovani.
»Po številu ljudi, ki jih zastopamo, nas je kar 55 odstotkov, a smo deležni le 31 odstotkov proračuna. Ker se ta gordijski vozel drugače ne da razplesti, smo se odločili, da se izločimo ter v bodoče sami odločamo o svoji prihodnosti,« je povzel delo zadnjih mesecev.
V tem času je trojica preverila javno mnenje najprej s pobudo, ki jo je podpisalo 427 volilcev, kar predstavlja dobrih 83 odstotkov volilnih upravičencev. Opogumljeni s tem, da so presegli zakonski prag petih odstotkov, so pobudo prenesli do sežanskega župana Davorina Terčona, ki je pred kratkim razpisal zbor občanov za naselje Križ. Na njem je vseh 143 prisotnih z javnim dvigom roke potrdilo namero o osamosvojitvi.
Predsednik krajevne skupnosti Niko Seražin iz Tomaja ocenjuje, da je ideja o odcepitvi v Križu zorela že več časa: »Ta vaška ekipa je naredila le zadnjo potezo. Pri tem pa pozabljajo, da smo pred štirimi leti morali najprej skupaj pokriti dolg v višini več kot 40.000 evrov, ki je nastal zaradi njihovih predhodnikov v prejšnjem mandatu, ki so imeli prevelike apetite.« Krajevna skupnost, ki jo vodi, zdaj šteje šest naselij z okoli 1200 prebivalci, njihov letni proračun znaša okoli 110.000 evrov.
Na občini previdni
Previdni pri napovedovanju prihodnosti krajevne skupnosti so tudi v občinski upravi. »Glede na število občanov, ki so pobudo podprli, je ta za nas legitimna. Finančni načrti krajevnih skupnosti so sicer sestavni del občinskega proračuna. Kriteriji in merila za financiranje njihovih nalog in delovanja so število prebivalstva, število vasi, površina, dolžina cest in javna razsvetljava. Ključe delitve sredstev ima večina krajevnih skupnosti tudi izoblikovane, pri tem pa upoštevajo enega ali več parametrov,« so sporočili.
Končna poteza je zdaj na občinskem svetu, ki je ta teden preložil odločitev na eno izmed naslednjih sej z utemeljitvijo, da je treba izpeljati še zbor krajanov na Filipčjem Brdu, kjer si prav tako želijo svojo krajevno skupnost. Če bo ideja dobila podporo, bo Križ po spremembi občinskega statuta na jesenskih volitvah postal 13. krajevna skupnost v občini.
