»V času od konca prenove do slovesnega odprtja smo prenovljene prostore in načine ogrevanja šele spoznavali,« je ob slovesnem odprtju doma Bohinj dejal novi direktor CŠOD Branko Kumer. Glavni poudarek je bila sicer energetska prenova objekta, ob kateri pa so ga celostno obnovili.

Varčno in okolju prijazno

Objekt ima novo streho, fasado, okna. »Med drugim smo poskrbeli tudi za stavbno pohištvo, za celovito tehnološko prenovo kotlovnice na biomaso, ki je za potrebe ogrevanja zamenjala kurilno olje, vodo pa ogrevamo s toplotno črpalko, zamenjali smo celotno razsvetljavo in namestili LED-svetilke,« je našteval Rok Vodnik iz Petrola, ki je zasebni partner v tem pilotnem projektu. Ob tem je napovedal, da bodo v tem objektu na leto prihranili kar okoli 250.000 kilovatnih ur energije. »Če so do prenove letni stroški energije in vzdrževanja doma znašali 56.000 evrov, se bodo zdaj ti zmanjšali na 44.000 evrov z vključeno investicijo. Če ne bi upoštevali investicije, je prihranek tolikšen, da bi za leto zadostoval za ogrevanje 20 stanovanjskih hiš,« je ponazoril Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle. »Pomembno se nam zdi tudi, da fosilna goriva umikamo iz Triglavskega narodnega parka,« je dodal Vodnik.

Udobnejši pogoji bivanja in boljša energetska učinkovitost so v bohinjskem domu terjali svoj davek. »Kapacitete so nekoliko manjše, kot so bile prej. S takratnih 100 ležišč smo prešli na 86. Nekaj jih je šlo na račun dvigala, ki ga lahko uporabljajo gibalno ovirane osebe in je tudi požarno. Določen del objekta so zavzeli tudi prezračevalni sistemi,« je povedal Kumer. Tudi v mnogih sobah so postelje zgolj v enem nivoju, včasih pa so bili pogradi, ki bi jih lahko pri povečanih potrebah po ležiščih ponovno namestili.

Tudi drugi centri potrebujejo obnovo

Ob pogledu na zunanjost prenovljenega doma pa nismo mogli mimo vprašanj o dotrajanem delu stavbe, ki ne obratuje, a se nove pridobitve kljub vsemu drži. »Ta objekt oziroma del objekta je zaprt, saj statično ni več varen. Nad zidanim delom je lesena konstrukcija. Za vzdrževanje skrbimo mi, sicer pa je v lasti Republike Slovenije, je pa tudi spomeniško zaščiten,« je opisal direktor CŠOD. Omenil je predlog, ki je bil v ospredju pred leti, a se nikoli ni uresničil. »Mišljeno je bilo, da bi se tja preselila uprava Triglavskega narodnega parka. Vendar zdaj iščemo partnerja, ki bi prevzel ta del objekta in bi v njem izvajal tržno dejavnost. Za potrebe CŠOD imamo namreč na tej lokaciji dovolj namestitev,« je dodal.

Centri šolskih in obšolskih dejavnosti so zelo priljubljeni in po Kumerjevih besedah je med šolskim letom vse večje povpraševanje šol in vrtcev, ki bi otroke želeli pripeljati v šolo v naravi, med počitnicami pa družin in otrok, ki bi želeli preživeti dejavne počitnice. Prav zato si želijo, da bi prenovili še nekaj drugih domov po Sloveniji.

»V izdelavi je že projektna dokumentacija za prenovo doma Soča v Tolminu, to je nekdanji dijaški dom, ki smo ga prevzeli in ima trenutno 200 ležišč, kolikor jih mi ne potrebujemo. Dom Rak v Rakovem Škocjanu je potreben energetske prenove in širitve kapacitet, saj bi potrebovali okoli 70 ležišč, na voljo pa jih je le 58. Širitev in energetsko prenovo bi potreboval tudi dom Trilobit nad Jesenicami. V Kranjski Gori pa bi se poleg energetske prenove morali lotiti tudi prenove električnih inštalacij,« je pojasnil Kumer. Upa, da se bodo del lotili v tem ali prihodnjem letu.