Ministrstvo za infrastrukturo je za odpravljanje energetske revščine v 500 najbolj ogroženih gospodinjstvih v Sloveniji rezerviralo pet milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev. Toda denar že tri leta leži nedotaknjen. Ministrstvo zdaj obljublja, da bodo temeljitejše ukrepe zmanjševanja energetske revščine v prvih gospodinjstvih začeli izvajati še v letu 2018. »Predvidena dinamika financiranja znaša pol milijona evrov iz kohezijskega sklada v letu 2018, po milijon evrov v letih 2019, 2020 in 2021 ter 1,5 milijona evrov v letu 2022,« so pojasnili.
Težave z izbiro »srečnežev« in izvajalcev
To pomeni 10.000 evrov na gospodinjstvo, prednost pa bodo imeli tisti ukrepi, ki dajejo dolgoročne rezultate, izboljšujejo kakovost bivanja in zmanjšujejo stanovanjske stroške. »Za obdobje od leta 2018 do leta 2022 bo država pripravila program porabe kohezijskega denarja za zmanjševanje energetske revščine, pri čemer se nagiba k možnosti izvedbe javnega poziva za izbor promotorjev, ki bi poiskali prizadevne izvajalce za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki,« so pojasnili na ministrstvu.
Težav ministrstvo nima le z izbiro izvajalcev. Neodgovorjeno ostaja tudi vprašanje, kako izbrati 500 »srečnežev« med množico socialno šibkih gospodinjstev. »Ustanovljena bo medresorska skupina, ki naj bi oblikovala definicijo energetsko revnega občana. Zdaj velja, da je do subvencije upravičen prejemnik redne denarne socialne pomoči,« napovedujejo na ministrstvu.
Najrevnejšim država namreč že zagotavlja brezplačne nasvete in paket najosnovnejših naprav za varčevanje z energijo in vodo v okviru projekta Aero, ki ga izvaja Eko sklad oziroma njegova svetovalna mreža Ensvet. Prav tako po skladu socialno šibki občani dobijo stoodstotne subvencije za kritje njihovega deleža stroškov za energijsko obnovo večstanovanjskih stavb. Če živijo na prepoznanih območjih z onesnaženim zrakom (se pravi v Ljubljani, Zasavju, Kranju, Celju, Mariboru, Novem mestu in Murski Soboti), lahko za stoodstotno subvencijo zaprosijo tudi v primeru zamenjave stare kurilne naprave na trda goriva z novo.
Denar bi lahko razdeljeval Eko sklad
Po odgovorih sodeč se na ministrstvu zdaj poigravajo z idejo, da bi tudi pet milijonov evrov za zmanjševanje energetske revščine med socialno najšibkejše razdelil Eko sklad. Da je to morda še najboljša rešitev, saj bi nadzor nad projektom dobili strokovnjaki, ki so se na področju zmanjševanja energetske revščine v gospodinjstvih že izkazali, ocenjuje tudi vodja slovenskega dela nedavno končanih evropskih projektov za zmanjševanje energetske revščine Reach in Achieve Tomislav Tkalec iz društva Focus. »Najpomembneje pa je, da program nekdo izvede. V naši državi obstajajo ljudje, ki si ne morejo privoščiti ogrevanja in režejo stran radiatorje, živijo v plesnivih stanovanjih in v takšnih s polomljenimi okni, da v prostorih pozimi ne more biti več kot 14 stopinj… Če imamo pet milijonov evrov za take primere in jih ne bomo izkoristili, je to zelo problematično,« opozarja Tkalec.
Toda ali je po skoraj polovici pretečenega kohezijskega obdobja, ob manjkajočem programu porabe in neobstoječi definiciji, kdo sploh je energetsko reven občan, še realno računati na izvedbo? »Ta denar je mogoče porabiti v relativno kratkem času, če bo država sprožila močno medijsko kampanjo in angažirala ministrstvo za delo, da k sodelovanju spodbudi centre za socialno delo,« je prepričan Tkalec.
