Jajca, zelišča in prekajeno meso
Zdaj, ko smo premaknili urne kazalce, je napočil izvrsten čas za pripravo kiša, francoske jedi čudnega imena in nemškega izvora. Pognal je namreč regrat, iz gozdov poročajo o prvem čemažu, divje šparglje na Primorskem že prodajajo ob cesti… Quiche, kakor se jed v izvirniku imenuje po francosko, pomeni nekaj takega kot pita, ime pa v resnici izvira iz nemške besede kuchen, po naše kolač ali pecivo. Pikantna, tipično francoska pita iz testa in jajčne omake z nadevom je dandanes popularna še drugod po svetu, sladokusci jo izjemno cenijo tudi pri nas. Res pa je, da v Ameriki, deželi pištol in krampov, od nekdaj velja za bolj žensko jed. Iz tega se je fino ponorčeval ameriški scenarist in humorist Bruce Feirstein, ki je leta 1982 napisal knjigo Pravi moški ne jedo kiša, ki je kar 53 tednov, torej več kot eno leto, kraljevala na vrhu seznama najbolje prodajanih knjižnih uspešnic v New Yorku. Jed sicer izvira iz francoske kmetijske pokrajine Lorene, ki leži ob nemški meji, izvirna različica je bila sestavljena iz testa in jajčne kreme s prekajenim mesom (če dodamo še hren, je kot nalašč za prihajajoči praznik), šele pozneje so temu ponekod začeli dodajati sir. Dandanes med najbolj priljubljene spadajo brezmesne različice z raznimi zelišči, zelenjavo, skuto, oreščki in podobnim. Idealna spomladanska jed torej, saj jo lahko pripravimo s prav vsakim vrtnim ali divjim zelenjem, ki je ravno začelo poganjati. V prihajajočih prazničnih dneh si lahko kiš pripravimo tudi v povsem vuzemski maniri – z jajci in domačo šunko, prav nič pa ne bo škodilo, če ga postrežemo s hrenovo omako… Na tak način se še vedno držimo tradicije, hkrati pa bomo pripravili izjemno okusno, svežo jed, kot se za praznik pomladi tudi spodobi. Po tokratnem receptu bo nastal nekoliko lažji kiš, ki pa po okusu nikakor ne zaostaja. Ni pa prepovedano recepta nadgraditi po svoji vesti…