Eden osrednjih poudarkov Tedna slovenske drame, ki se s premiero koprodukcijske predstave Zrno soli v režiji Nede R. Bric nocoj začenja v Prešernovem gledališču Kranj, je podelitev nagrade Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo leta. Na natečaj za Grumovo nagrado je tokrat prispelo 35 dramskih besedil, nekatera med njimi že uprizorjena, petčlanska strokovna žirija, ki jo je vodila Mateja Pezdirc Bartol, pa je v ožji izbor uvrstila tri: to sta besedili Sestre in Romeo in Julija sta bila begunca avtorja Vinka Möderndorferja in monodrama Večja od vseh avtorja Roka Vilčnika, znanega tudi pod psevdonimom rokgre; oba sta v preteklosti nagrado že prejela.
Prevlada klasične forme
»Pravilnik nagrade omogoča nominacijo od treh do petih besedil in letos smo se odločili, da damo prednost kakovosti in ne količini,« je članica žirije Klavdija Zupan razložila manjše število nominiranih dram. Tudi sicer bera prispelih besedil odstopa od običajne. »Letošnji natečaj je bil precej presenetljiv, saj nabor besedil določata dve prepoznavni značilnosti: vrnitev klasične dramske forme in obrat v intimni svet,« pojasnjuje predsednica žirije Mateja Pezdirc Bartol. »V preteklih letih so besedila pogosto gradila na prepletu različnih diskurzivnih praks in ustvarjala žanrske konglomerate. Te heterogenosti v letošnjem naboru praktično ni – besedila se vračajo h klasični obliki, kjer je v ospredju zgodba, glavno izrazno sredstvo pa je dialog.«
Zaznati ni bilo niti večje žanrske in zvrstne raznolikosti. »Med drugim lahko govorimo skoraj o odsotnosti komedije.« Večina besedil obravnava vsakdanje tematike, to so majhne zgodbe o medosebnih odnosih, le redke drame se naslanjajo na družbene ali zgodovinske teme. »Je pa tudi znotraj dramatike zaslediti trend, ki je prepoznaven na širšem svetovnem književnem trgu, in sicer predelave vsem znanih literarnih zgodb.«
Med sencami sodobnosti
Tudi tri nominirane drame se tako ali drugače gibljejo na področju intime. »Gre za tri besedila, ki omogočajo zelo različna branja in s tem raznovrstne pristope k uprizarjanju,« ugotavlja Klavdija Zupan. Sestre, »kriminalna drama o zelo intimnih rečeh« Vinka Möderndorferja, je denimo klasična dramska zgodba z aristotelovsko dramaturgijo: tri sestre pospravljajo stanovanje pokojne matere in se ob tem soočajo s skrivnostmi iz preteklosti, na dan pa vrejo tudi njihova dolgo potlačena čustva. Romeo in Julija sta bila begunca istega avtorja je ljubezenska drama o mladem paru, ki v sodobni družbi ne najde svojega mesta; njun odnos se v brezizhodnih socialnih razmerah postopoma skrha na čereh vsakdanjika. V »enoosebni gledališki igri« Večja od vseh Rok Vilčnik izpisuje zgodbo o tem, kakšna bi bila znamenita Pika Nogavička, ko bi (vendarle) odrasla, si prekrila pege s pudrom in odpravila na zavod za zaposlovanje.
Vzporedno z natečajem za Grumovo nagrado poteka tudi natečaj za nagrado najboljšemu mlademu dramatiku; nanj je tokrat prispelo štirinajst besedil, med katerimi jih je vsaj polovica dovolj zrela za odrsko uprizoritev. Velik del se jih navdihuje pri klasičnih delih svetovne književnosti, pogosto gre denimo za predelave antičnih mitov. »Preizkušeni vzorci iz dramske tradicije prinašajo dovolj trdno strukturo, da lahko mladi dramatiki ob njej razvijejo lastne zgodbe, ki so duhovite, prinašajo svežino in nove perspektive,« pojasni Mateja Pezdirc Bartol.
