Ultratekača Ryan Sandes, ki je leta 2010 kot prvi zmagal na vseh štirih puščavskih, 250 kilometrov dolgih maratonih (v čilski Atacami, kitajskem Gobiju, egiptovski Sahari in na Antarktiki), ter Ryno Griesel, plezalec in gorski tekač, sta se 1. marca spopadla s skrajno zahtevnim izzivom. Poskušala sta izboljšati »najhitrejši znani čas« (Fastest Known Time) po himalajskih stezah in brezpotjih od zahoda proti vzhodu Nepala.
Za nov hitrostni rekord sta morala premagati 1406 kilometrov dolgo progo, ki se vije po himalajskem pogorju, mimo odročnih nepalskih vasi, in doseči cilj, mesto Pashupatinagar na nepalsko-indijski meji, prej kot v 28 dneh, 13 urah in 56 minutah – toliko je zanjo oktobra 2016 potreboval prejšnji rekorder Andrew Porter.
Velika himalajska pot je bolj kot »uradna proga« ohlapna kombinacija povezanih posameznih, neusmiljeno razgibanih pa tudi varnostno težavnih poti. Nekateri deli so bolj razviti in urejeni, drugi pa še precej divji. Pri orientaciji sta si morala tekača pomagati sama, preteči pa sta morala 12 kontrolnih točk, ki jih je določil Porter. Za Veliko himalajsko pot je značilna ogromna višinska razlika: tekača sta morala poleg pretečenih 1400 kilometrov »proge« premagati tudi več kot 70.000 višinskih metrov.
Vso potrebno opremo sta nosila vsak v svojem 20-litrskem nahrbtniku, s hrano in pijačo pa sta se oskrbovala v vaseh oziroma kočah in pri prijaznih domačinih, pri katerih sta prenočevala. Izpolnitev cilja se je v zadnjih dneh dramatično zapletla, saj so Griesla mučile hude težave zaradi poškodbe noge in zmrzlin na prstih roke. Vseeno sta tekača z Veliko himalajsko potjo, ki se jima je (zaradi ovir na poti in nenatančnosti zemljevidov) podaljšala na več kot 1500 kilometrov, opravila v rekordnih 25 dneh, 4 urah in 24 minutah.
