»S kronično vensko boleznijo se spopadam že od 25. leta. Čeprav so bile moje žile že takrat zelo opazne in malo boleče, jim do poroda nisem posvečala veliko pozornosti. Potem pa so mi noge vse bolj otekale, postajale so vroče, vene so dobesedno izstopile. To me je prikrajšalo za številne aktivnosti, zlasti izlete v hribe. V hrib sem še nekako lahko šla, ob spustu pa so me noge vse bolj bolele. Zato sem kljub temu, da sem bila prej športnica, vse raje počivala in namakala noge v hladni vodi. V poletnem času si nisem več upala nositi niti kratkih hlač, saj me je bilo sram razgaljati 'klobase' na nogah,« je na nedavni okrogli mizi ob dnevu žil povedala Andreja Skube.
Po nasvet in prva zdravila se je dokaj mlada bolnica najprej zatekla v lekarno, a je bila kljub trenutnemu olajšanju kmalu prisiljena obiskati še osebnega zdravnika, ki jo je takoj napotil k žilnemu kirurgu.
Nemirne težke noge, nočni krči
»Bolnike večinoma najbolj motijo občutek težkih nog, bolečine v nogah med hojo ali v mirovanju, otekanje gležnjev, nočni krči v nogah, občutek mrzlih ali pekočih nog in neprijetna izkušnja z nemirnimi nogami, ki se pojavi predvsem v večernih urah,« našteva farmacevtka Alenka Koritnik Dular iz Lekarne na Vidmu pri Krškem. Bolniki se namreč zaradi bolečih nog, zmanjšane telesne zmogljivosti in pogosto tudi zaradi čustvenega nelagodja praviloma najprej odpravijo v lekarno. Še zlasti veliko jih po venoaktivnih zdravilih, ki zmanjšujejo vnetje in prepustnost kapilar ter povečujejo tonus ven, poseže spomladi, ko se ozračje ogreje in se bliža čas, ko bo treba razgaliti noge, ugotavlja farmacevtka.
V lekarni bolnike vedno povprašajo, kako dolgo že trajajo težave in kakšne vrste so, povprašajo o družinski anamnezi, morebitnih že predpisanih zdravilih in načinu dela in življenja ter tako ocenijo, ali mora bolnik k zdravniku. Če je bolezen že napredovala, jih ta napoti k specialistu.
Zelo pomembno je, da smo pozorni na značilne simptome in znake, poudarjajo strokovnjaki in dodajajo, da je enako pomembno tudi takojšnje zdravljenje, ki preprečuje njeno napredovanje. Veliko stvari pri tej bolezni je namreč v naših rokah. Na spol, starost in družinsko obremenjenost sicer ne moremo vplivati, lahko pa odpravimo odvečne kilograme, telesno nedejavnost in razvade, kot je kajenje. Kronična venska bolezen se lahko poslabša tudi med nosečnostjo ali zaradi uporabe nekaterih vrst kontracepcije, zato se je o izbiri dobro posvetovati z zdravnikom ali s farmacevtom. Poslabšuje jo tudi večinoma stoječe ali sedeče delo, zelo so na udaru denimo kuharice, ki delajo stoje v nadpovprečno toplem okolju.
Sedem stopenj bolezni
Bolnike s kronično vensko boleznijo je glede na simptome in znake mogoče razvrstiti v sedem stopenj. Sprva ni vidnih zunanjih znakov, ob napredovanju bolezni pa se pojavijo razširjene, pajkaste vene, krčne žile in značilne otekline na nogah. Čeprav na pregled prihajajo bolniki z vsemi stopnjami bolezni, jih največ vendarle pride še pred vidnimi zunanjimi znaki, ugotavlja dermatovenerologinja in flebologinja doc. dr. Nada Kecelj Leskovec z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. »To pripisujemo zlasti višji ozaveščenosti bolnikov in zdravnikov, ki jih dovolj zgodaj pošljejo k specialistom. Velikokrat pa si bolniki s krčnimi žilami pomagajo kar sami, tako da si noge hladijo z različnimi geli in kremami, ki jih kupijo v lekarni ali si jih pripravijo sami. Na žalost takšni 'samozdravilci' ne vedo, da učinkovine, nanesene na kožo, ne dosežejo globljih plasti in podkožja, zato jih je bolje jemati v obliki tablet. »S slednjimi zagotovimo zadostno koncentracijo učinkovine in dosežemo, da deluje tudi na vensko steno,« poudarja flebologinja.
Bolnikom zdravljenje z venoaktivnimi zdravili običajno predpiše že osebni zdravnik, specialist pa običajno predpiše še kompresijski pripomoček, opravi ultrazvočno preiskavo povrhnjega in globokega venskega sistema spodnjih okončin in se po potrebi odloči še za invazivne oblike zdravljenja, kot so skleroterapija, endovenska termična ablacija z laserjem ali z radiofrekvenco, v nekaterih primerih pa tudi za klasično kirurško operacijo krčnih žil.
Žilni kirurg iz Splošne bolnišnice Izola, asist. dr. Mladen Gasparini, kirurški poseg priporoča predvsem bolnikom z znaki kroničnega venskega popuščanja, ki so preboleli vnetje povrhnjih ven ali so že krvaveli iz krčnih žil na nogi. Ugotavlja, da se še vedno preveč ljudi, zlasti moških, začne zdraviti prepozno. »Kirurški poseg praviloma pripelje do izboljšanja kliničnih znakov in simptomov kroničnega venskega popuščanja, vendar lahko določene težave in simptomi ostanejo. Zato so venoaktivna zdravila učinkovito dopolnilo kirurškemu zdravljenju tudi po invazivnem ali neinvazivnem posegu,« poudarja tudi dr. Gasparini.
