Bolezen ven se najpogosteje začne z občutkom težkih, napetih, nemirnih in utrujenih nog, s krči, bolečinami vzdolž ven, večernim otekanjem hrbtišča stopal in gležnjev. »Ženske na pregledu pogosto rečejo, da v postelji iščejo hladen prostor za svoje noge in se odkrivajo,« pove asist. prim. Tanja Planinšek Ručigaj, specialistka dermatovenerologije in predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, kjer danes sprejemajo že pacientke s krčnimi žilami tudi v starosti deset in enajst let. Z leti se kronično vensko popuščanje stopnjuje. Zato je treba bolezen ujeti čim prej, ko je ta še obvladljiva in je mogoče učinkovito ustaviti njeno napredovanje in zaplete.
Nezdravljena bolezen namreč vodi tudi do zelo neprijetnih zapletov; v začetnih fazah pa jo je mogoče omiliti ali odložiti z dokaj enostavnimi ukrepi, ki jih lahko izvaja vsak, opozarja Planinšek-Ručigajeva in dodaja, da so stroški zdravljenja predvsem na plečih pacientov.
Če bolezni ne zdravimo, se sčasoma razvijejo razširjene, zvijugane in izbočene površinske vene varice, ki jih pogosto imenujemo krčne žile, saj nekateri bolniki občutijo v področju varic tudi krče, zlasti v nočnem času. Z napredovanjem bolezni se potem pojavijo še spremembe na golenih v podobi hiperpigmentacij oziroma temnega obarvanja, rdečine ali trde kože in otekanja nog. Zadnja stopnja venskega popuščanja je rana na goleni ali venska razjeda, ki jo ima kar sedem odstotkov sedemdesetletnikov. Prizadetost globokih ven, ki je na srečo manj pogosta, pa je lahko zaradi zapletov tudi smrtna.
Sicer pa študije razkrivajo, da ima eno od oblik venske bolezni vsak drugi odrasli. Simptome težkih, utrujenih, nemirnih, napetih nog in krčev ima približno 10 odstotkov dvajsetletnikov, v starosti 60 let pa ima težave že 40 odstotkov populacije, razloži dermatovenerologinja in doda, da ima že vidne krčne žile približno 30 odstotkov Slovencev.
Tudi pručka pride prav
Težave zaradi venske bolezni lahko sproži ali poslabša več dejavnikov: prekomerna telesna teža, dolgotrajno stanje ali sedenje, prenašanje težkih bremen, starost, kajenje, izpostavljenost visokim temperaturam, plosko stopalo, neprimerna obuvala in oblačila, kot so visoke pete, pretesne hlače ali pas, pretesen patent nogavic, hormonske motnje, ključno pa je pojavljanje venske bolezni v družini. »V študiji, ki smo jo opravili na kliniki in v katero smo zajeli 1700 bolnikov, smo ugotovili, da jih je imelo družinsko obremenjenost kar 76 odstotkov,« razloži Planinšek-Ručigajeva in doda, da morajo biti bolniki z dedno obremenjenostjo še bolj pazljivi. Nosečnicam priporočajo kar preventivno kompresijsko terapijo.
Med ukrepe, ki omilijo napredovanje bolezni, sodi zlasti gibanje, saj prav mišice na goleni stiskajo kri v venah, da ta ne zastaja. Najprimernejša je hoja, primerno pa tudi izvajanje stopalnih vaj. Pri teh je treba pomikati stopalo gor in dol, z njim krožiti in krčiti prste na nogah. Strokovnjaki pa svetujejo tudi, da noge čim večkrat privzdignemo, saj kri pritiska navzdol že zaradi sile težnosti. »Zato je priporočljivo, da ljudje dvignejo noge bodisi na pručko ali na sosednji stol, kadar koli je to mogoče, tudi če še nimajo izrazitih težav,« razloži Planinšek-Ručigajeva.
Drage kompresijske nogavice
»Ljudi je treba ozaveščati in jim povedati, da naj se že ob prvih težavah posvetujejo z zdravnikom in dosledno upoštevajo navodila glede kompresijske terapije, četudi se zdi (pre)draga, saj že preventivne nogavice stanejo med 25 in 30 evri. Nogavice za drugo stopnjo stanejo že od 70 do 90 evrov, treba pa jih je zamenjati vsakih šest mesecev,« razloži strokovnjakinja in doda, da nastopi tisti prelomni trenutek, ko z obiskom zdravnika ne gre več odlašati, ko začnejo bolniku proti večeru otekati noge v predelu gležnjev. Zatekanje nog čez noč večinoma splahni.
Poleti, ko je vroče, so težave praviloma še večje. »Vedeti je treba, da vene širi tudi gretje nog, kopanje v vroči vodi, sončenje na največji vročini, sedenje na radiatorjih...« razloži Planinšek-Ručigajeva in pove, da bolnikom po navadi svetujejo, »da naj svojim nogam privoščijo bolj mlačno življenje«. Dobro dene tudi prhanje s hladnejšo vodo od prstov navzgor, ne sme pa se izmenjevati tople in hladne vode, saj je venska stena pri bolnikih tako oslabela, da se venam po razširitvi ne uspe zadostno skrčiti.
Venska bolezen nastane zaradi motenj v venskem obtoku – ob popuščanju venskih zaklopk in povratnem toku, ki poveča tlak v venah nog. Žilam pomagamo tako, da žile stisnemo od zunaj, in sicer z medicinskimi nogavicami ali s povoji, katerih redna uporaba zmanjša velikost ven za približno 60 odstotkov. Po prenehanju uporabe se žile žal znova povečajo. »S kompresijo želimo preprečiti nastanek razjed na nogi in vnetje povrhnjih ven. Za nastanek teh so najbolj ogrožene ženske, ki imajo krčne žile blizu dvajset let, nikoli niso uporabljale kompresijske terapije in so stare blizu 60 let.«
Kompresijska terapija je edina, ki omeji poslabšanje. Z odstranitvijo oziroma s sklerozacijo se namreč ne prepreči nastajanja novih ven. A te, kadar so zelo velike, kljub temu odstranjujejo. Lahko s klasično operativno metodo, lahko pa z novejšimi metodami, kot je endovenska laserska ali radiofrekvenčna metoda. Uveljavlja se tudi zdravljenje z lepilom ali s paro, našteva Planinšek-Ručigajeva in doda, da pri endovenskih postopkih vstopijo v veno s katetrom skozi majhno odprtino na goleni in jo z notranje strani, laično rečeno, bodisi skuhajo ali spečejo, odvisno od metode, ki jo uporabljajo.
S sklerozacijo na napotnico se pri nas ukvarja osem specialistov, ki odstranjujejo le velike razširjene žile. »Trenutno so na vrsti pacienti, ki so bili pri nas v letu 2009,« pove Planinšek-Ručigajeva in doda, da imajo vsi ti bolniki že predpisano kompresijsko terapijo. Na kliniki se trudijo za zmanjšanje čakalnih dob in so se v zadnjem času okrepili za dva specialista. Zdaj tudi pacienta, ko ta končno pride na vrsto, naročajo na dva tedna in ne več na pol leta kot prej, ko se je tudi njihovo zdravljenje zelo vleklo.
Čakalne dobe bi se močno skrajšale, če ne bi bilo zapletov in bi ljudje pravočasno uporabljali kompresijske nogavice, pa opozarja specialist kardinalne in vaskularne medicine prof. dr. Matija Kozak in doda, da bolezni ven ne prinašajo težav in stroškov le bolnikom, marveč so tudi veliko finančno breme države. V razvitem svetu namenijo za zdravljenje teh bolezni od dva do pet odstotkov vseh sredstev, ki jih namenjajo zdravstvu.
