Stebrni udar je zelo podoben potresu, za rudarje, ki ga doživijo, pa veliko bolj stresen, saj se vse dogaja globoko pod zemljo, kjer ni svetlobe ne svežega zraka, ob tresenju pa se jama v hipu napolni s premogovim prahom, ki otežuje dihanje. Žal pa se ga ne da predvideti vnaprej.
Do enega teh je prišlo tudi v ponedeljek zvečer, malo pred 19. uro v jami Pesje, okoli 500 metrov pod zemljo, pri izdelavi odvozne proge bodočega odkopa. Kot so povedali v velenjskem Premogovniku, se je pri tem poškodovalo šest rudarjev, a nihče od njih ni v smrtni nevarnosti. »Trije so se iz bolnišnice že vrnili domov, trije pa ostajajo v bolnišnični oskrbi. Žal več informacij o poškodbah zaradi varovanja osebnih podatkov zdravniki ne morejo dati,« pravi Tadeja Jegrišnik iz službe za odnose z javnostmi velenjskega Premogovnika.
Sindikat opozarja na težave v jami
»Za preprečevanje takšnih dogodkov izvajamo številne ukrepe. Še vedno pa rudarji delajo v posebnih pogojih, zanje imamo predpisane posebne varnostne ukrepe, ki jih tudi dosledno izvajamo. A tako kot se potresa ne da napovedati niti z najboljšimi seizmološkimi napravami, se ne da napovedati niti stebrnega udara,« pojasnjujejo v Premogovniku. Dodajajo, da odkopavanje premoga v Šaleški dolini poteka že 143 let, zato počasi prehajajo v zaključno fazo, kar pomeni, da je tudi jama čedalje manjša, odkopna polja pa so si vse bliže.
Čeprav varnosti posvečajo veliko pozornost in je nesreč iz leta v leto manj, lani denimo le 68 v vsem letu, medtem ko se jih je še pred desetletji zgodilo tudi po tisoč, pa na vse slabše razmere v jami že dalj časa opozarjajo v Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije, ki ga vodi Asmir Bečarević. V Premogovniku so nedavno priznali, da so se na odkopu, ki je začel obratovati sredi februarja, res pojavile težave, ki se odražajo predvsem v povečanih deformacijah odvozne proge. »Te so se pojavile zaradi povečanih pritiskov in medsebojnih vplivov ter slabše nosilnosti premoga v tem območju, zato nenehno prilagajamo količine dnevnega odkopa,« pravijo v Premogovniku. Bečarević pa meni, da je to tudi posledica preveč intenzivnega odkopavanja in preveč ambiciozno zastavljenih načrtov. V Premogovniku odgovarjajo: »Izdelava in vzdrževanje jamskih prog ter višina letne proizvodnje so določeni in usklajeni s kratkoročnimi in dolgoročnimi načrti glede na porabo premoga v TEŠ do zaključka odkopavanja leta 2054.«
