Empatija, zaradi pomanjkanja katere naj bi po ugotovitvah psihiatra in psihologa trpela mama jeseniške deklice Sanda Alibabić, je bila eden glavnih poudarkov pritožbe na sodbo kranjskega okrožnega sodišča, ki jo je predstavila zagovornica Alibabićeve Darja Roblek. »Tako psiholog kot psihiater sta ugotovila, da obdolžena do svojih otrok nima empatije oziroma je ta zelo zmanjšana. Kako naj mati, ki zaradi svojih specifičnih lastnosti, na katere nima vpliva, sploh zazna dolžnost poskrbeti za varnost in zdravje otroka v enaki meri kot mati z običajno stopnjo empatije?« je senatu višjega sodišča vprašanje zastavila Roblekova. »To je element, ki ga mora sodišče upoštevati,« je prepričana.
Roblekovo je zmotilo tudi sostorilstvo, v katerem naj bi nad deklico obsojena na prvi stopnji izvajala nasilje in z njo surovo ravnala. »V vrsti očitanih dejanj nista mogla delovati skupaj, saj je bil eden od njiju doma, drugi pa v službi,« je poudarila.
Kaj je kdo storil in kaj dovolil, da je storil drugi?
Očitki, na katerih temelji sodba kranjskega okrožnega sodišča, so po mnenju zagovornika Mirzana Jakupija Damijana Pavlina nejasni, nekonkretizirani in nesklepčni, kar je opozarjal že med sojenjem. »Tega še tako kakovostna sodba ne more odpraviti,« je prepričan. »Bistveno vprašanje je, kaj konkretno je Mirzan Jakupi storil ali opustil. Sodba na to ne daje konkretnega odgovora.« Prvostopenjsko sodišče po njegovih besedah sicer trdi, da ni nujno navesti, kdo je ravnal protipravno, torej kdo je dveletni deklici povzročal poškodbe, in kdo z opustitvijo dolžnega ravnanja deklice pred takimi dejanji ni zaščitil in jih ni preprečil. »Vendar to po mojem mnenju krši individualnost kazenske odgovornosti vsakega posameznika,« meni.
Pavlin se je dotaknil tudi dolžnosti, ki jih sodba opredeljuje za Jakupija v vlogi očima, kar ta po zatrjevanju Pavlina deklici nikoli ni bil. Večino obdobja, v katerem naj bi deklica utrpela številne poškodbe, ki so bile posledica surovega ravnanja, je bil namreč še v prejšnji zakonski zvezi, kar je po njegovem šolski primer ovir za priznanje zunajzakonske skupnosti z Alibabićevo. Sodišče bi torej moralo navesti, zakaj naj bi imel dolžnost preprečiti očitana dejanja, ob tem pa je opozoril, da očim, ki ga navaja sodba, ni pravni pojem.
»Sodišče bi se moralo prav tako ukvarjati z vsakim posameznim kaznivim dejanjem, ne pa s sklopom vseh kaznivih dejanj,« je še prepričan Jakupijev zagovornik. Dopušča tudi možnost, da bo višje sodišče zavrnilo njegovo pritožbo. A če Jakupija že mora kaznovati, naj bo to v milejši obliki od kazni, ki mu jo je naložilo prvostopenjsko sodišče, predlaga.
Tožilstvo: Sodba je pravilna in zakonita
Tožilstvo se je na pritožbi obrambe odzvalo zgolj s pisnim odgovorom, ki ga je pripravila tožilka Marija Marinka Jeraj, na današnji obravnavi na višjem sodišču pa ga je prebrala sodnica poročevalka Katarina Turk Lukan. »Tožilstvo ocenjuje, da je sodba pravilna in zakonita,« je dejala in poudarila njeno prepričljivost, natančnost in najvišjo stopnjo argumentiranosti. »Zato predlagamo, da višje sodišče pritožbi zavrže kot neutemeljeni in pritrdi sodbi prvostopenjskega sodišča.« Predsednica senata sodnica Maja Baškovič je navzočim napovedala, da bo odločitev višjega sodišča strankam posredovala prek sodišča prve stopnje.
Kot je znano, je okrožno sodišče v Kranju konec septembra lani Alibabićevo in Jakupija spoznalo za kriva številnih kaznivih dejanj, ki so na začetku julija leta 2016 vodila v smrt dveletne hčerke Alibabićeve. Kot smo poročali, je sodišče ugotovilo, da sta vse od začetka navedenega leta do dekličine smrti, ki so jo povzročile hude poškodbe glave, z dveletnico surovo ravnala in jo trpinčila ter ji s tem povzročila številne telesne poškodbe (poleg možganskih poškodb zlom več reber, zlom ključnice, več podplutb, raztrganine, izbitje zoba, opekline, vbodne rane…) in duševne bolečine. Kazniva dejanja sta storila v sostorilstvu, pri čemer je eden od njiju deklici zadajal poškodbe, drugi, ki jo je bil dolžan zaščiti, pa je to dopuščal. Alibabićevi je kranjsko sodišče dosodilo 23 let zapora, Jakupiju pa dve leti manj.
