Ideja o zasaditvi ljubljanskega grajskega hriba z vinsko trto ni od včeraj, a tokrat gre, kot kaže, zares. V Javnem zavodu Ljubljanski grad naj bi v sodelovanju s Častivrednim vinskim konventom sv. Urbana iz Ljubljane že čez dve leti zasadili prve trte na jugozahodni legi grajskega hriba, torej na območju Šanc. Pred tem bo treba spremeniti občinski prostorski načrt, ki predvideva prekvalifikacijo gozdnih zemljišč v kmetijska. Uradna pobuda je bila podana že pred skoraj enim letom.
Vinograd naj bi postal velika zanimivost
V javnem zavodu poudarjajo, da želijo z zasaditvijo vinograda obnoviti tradicijo, saj naj bi zgodovinski viri dokazovali, da je na območju grajskega hriba vinograd nekoč že obstajal. »Ljubljana je že leta 1987 prejela naziv Ljubljana – mesto trte in vina Mednarodne vinske organizacije, zato bi se spodobilo, da nimamo zasajene samo tu pa tam kakšne trte, temveč ves vinograd. Z ureditvijo vinograda pa bi popularizirali tudi doslej manj znano Plečnikovo dediščino na območju Šanc, kjer so ostanki srednjeveškega mestnega obrambnega sistema. Ta nekdaj sestavni del Ljubljanskega gradu še Ljubljančanom ni dosti poznan, tujim turistom pa sploh ne,« je načrte razodel namestnik direktorice Javnega zavoda Ljubljanski grad Stane Miklavec.
Vinska transverzala naj bi se vila od potomke najstarejše trte na svetu, ki od leta 1990 domuje tudi na Ljubljanskem gradu, vse do novega vinograda. »Veliko ljudi je, ki ne vedo dosti o vinogradništvu, in če jim to pokažemo, seveda z zanimivo zgodbo v ozadju, lahko postane velika zanimivost Ljubljanskega gradu. Če pa se spustimo od Šanc navzdol, smo takoj v Botaničnem parku, in tu je že spet nova zgodba,« je razložil Miklavec.
V javnem zavodu pravijo, da je njihov cilj na zelenem območju gradu zadržati Ljubljančane, turistom pa bi z novo pridobitvijo dali dober razlog, da bi v Ljubljani prenočili več kot le enkrat. »Ponekod prodajajo navadne kamne kot nekakšno vzvišeno stvar, mi pa lahko v našem glavnem mestu pokažemo res veliko dediščine – kulturne in naravne,« je prepričan Miklavec.
V srednjem veku vinogradi tudi na Gorenjskem
Pa je podnebje v Ljubljanski kotlini sploh primerno za vzgojo vinske trte? Miklavec, sicer tudi član vinskega konventa sv. Urbana, ki ima sedež v Stolpu strelcev, meni, da s podnebjem ne bi smeli imeti težav, saj je megle v glavnem mestu čedalje manj, na roko pa gredo tudi podnebne spremembe. »Na veliki večini grajskih pobočij v Sloveniji je že v srednjem veku rasla vinska trta – tudi na Gorenjskem, čeprav so bile zime hujše kot danes. Kje natančno v Ljubljani so bili vinogradi, bo treba še malce raziskati, mi je pa kolega arheolog povedal, da so pred leti med kopanjem na Ljubljanskem gradu našli kole, ki so bili razporejeni tako, da bi lahko bili ostanki vinograda,« je razložil etnolog dr. Janez Bogataj, ki prav tako sodeluje pri projektu.
Na vprašanje, ali se ve, katere sorte so bile nekoč zasajene, je dr. Bogataj odvrnil, da v srednjem veku niso zapisovali sort, katere sorte se bodo sadile danes, pa bodo svetovali strokovnjaki z biotehniške fakultete. V Javnem zavodu Ljubljanski grad sicer menijo, da bi dobro uspevale različne sorte – od modre frankinje ali šentlovrenke med rdečimi do furlanskega tokaja (uradno zeleni sauvignon oziroma sauvignonasse) med belimi sortami.
Boljša bi bila peneča kot mirna vina
A medtem ko snovalci vinskega projekta menijo, da gresta trta in ljubljansko podnebje skupaj malodane kot rit in srajca, vinski strokovnjak, enolog Robert Gorjak, o tem ni tako trdno prepričan. »Obstaja razlog, zakaj v Ljubljani oziroma Ljubljanski kotlini vse do Kranja ni vinske trte, in to kljub podnebnim spremembam. Nekoč so bili vinogradi resda tudi v Parizu, a to zgolj zato, ker ni bilo dobrih prometnih povezav. Tako so imeli vinograde pri roki, vino pa je bilo, kakršno je pač bilo. S prihodom železnice, ko transport ni bil več problem in ko so lahko vino preprosto prevažali iz vinorodnih okolišev, pa so izginili tudi vinogradi okoli Pariza. Enaka zgodba je bila verjetno v Ljubljani,« razlaga Gorjak, ki poudarja, da so bile zahteve do vinske trte in vina nekoč bistveno nižje kot danes.
Zato za resnejše vinarske ambicije po njegovem mnenju Ljubljana nikakor ni primerna, se pa strinja, da bi lahko na Ljubljanskem gradu zasadili protokolarni vinograd kot zanimivost za obiskovalce. »Če bodo želeli, da bo grozdje vsaj približno dozorelo, bo treba iskati med bolj hladnokrvnimi sortami. Od domačih bi bila bržkone primerna žametovka ali nekaj v slogu modre frankinje, medtem ko med belimi sortami v Ljubljani prej vidim rebulo kot furlanski tokaj. Od tujih sort pa bi še najbolje uspevala sauvignon in chardonnay,« je prepričan Gorjak. V vsakem primeru pa, dodaja enolog, bi bilo grozdje iz grajskega vinograda – zaradi slabšega dozorevanja – bolj primerno za peneča kot za mirna vina.
