Dobrih devet let je trajal pregon 33-letnega Ljubljančana Radenka Đurđevića, obtoženega, da je v noči na 19. januar 2009 z več streli iz pištole ubil 28-letnega Mustafo Rastoderja – soseda in sestrinega partnerja, ki naj bi se ukvarjal s preprodajanjem prepovedanih drog. Ponoči so v stanovanjskem bloku na Litostrojski cesti slišali hrup, Rastoderja pa je ob sedmih zjutraj našel sosed, ki je opazil, da so vrata njegovega kletnega stanovanja odprta in poškodovana. Rastoder je krvav ležal na postelji, ob roki je imel mobilni telefon, pes pa se je zmedeno motal okoli pokojnega lastnika.

Strelec je Rastoderja zadel v prsni koš, trebuh in glavo. Zaradi izkrvavitve, ki je bila posledica poškodbe srca in pljuč, 28-letnemu Ljubljančanu ni bilo pomoči.

Priznal, nato priznanje umaknil

Đurđević je kmalu postal prvi osumljenec. Izkazalo se je, da se je njegova sestra Anja N. kritične noči sprla z materjo in jo pretepla. Posredovali so policisti, ki so Anjo N. aretirali in odpeljali na postajo. Policisti so v preiskavi ocenili, da je Đurđević zelo navezan na svojo mater, sestrino nasilno vedenje pa je povezoval z drogo, ki jo je dobivala od svojega partnerja Rastoderja. To naj bi bil tudi povod za nočni obračun z Rastoderjem. Policija je preiskavo relativno hitro zaključila. Na Đurđevićevi levi roki in majici so kriminalisti našli sledi streljanja (štiri delce), Radenko pa je na policijski postaji dejanje tudi priznal.

Toda od tedaj naprej se je začelo zapletati. Đurđević je svoje priznanje umaknil in policiste obtožil, da so njegovo priznanje izsilili. Na sojenju se je Đurđević zagovarjal kot nedolžen, vendar pa je praktično ves čas molčal. Povedal je, da je noč prespal, sledi streljanja pa naj bi nanj prišle, ker naj bi se ga kriminalistični tehnik dotaknil. Pištole, s katero je bil Rastoder umorjen, niso nikoli našli.

Že na prvem sojenju je izvedenec Janez Golja dejal, da je bil Đurđević v bližini kraja, kjer so streljali, možno pa je, da je streljal tudi on, če se je nato temeljito umil in opral oblačila. Sicer pa na kraju dejanja niso našli nobenih Đurđevićevih sledi (kri, prstni odtisi, DNK) – niti v krvavem madežu na steni, v katero naj bi se strelec obrisal.

Dogajanje v noči na 19. januar 2009 je postalo bolj skrivnostno tudi zaradi 17.000 evrov gotovine, ki naj bi jo imel Rastoder pri sebi in je po uboju izginila. Prav tako se je Rastoder kritičnega večera sestal z Džonom B. in Binetom J., ki so ga čez čas v Italiji aretirali med tihotapljenjem kokaina. Oba sta na sodišču povedala, da sta šla po s srečanju z Rastoderjem najprej v Mostec, kjer sta na računalniku pogledala film. Nato sta šla na Kurešček pogledat, ali sneži, in testirala zimske gume, nato pa naj bi šla v Kranjsko Goro na neko zabavo.

Policija in tožilstvo naj naredita resno analizo

Đurđević je bil najprej na prvi stopnji oproščen očitkov in po dobrih 14 mesecih izpuščen iz pripora, po pritožbi tožilstva pa so ga višji sodniki obsodili na 12 let zaporne kazni. Toda obramba se je pritožila še na vrhovno sodišče, ki je sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje. Tokrat je bil Đurđević na prvi in drugi instanci oproščen, tako da je njegova oprostitev pravnomočna in dokončna.

»Iz sodbe višjega sodišča izhaja, da so bili izvedeni vsi možni dokazi, da je pritožba tožilstva nekonsistentna, v določenih delih celo protispisna, in da sploh ne odgovori na bistvene dele sodbe sodišča prve stopnje. Zdaj je nastopil čas, da se na policiji in tožilstvu naredi resna analiza celotnega primera in se s tem zagotovi, da v bodoče ne bo več prihajalo do takšnih primerov. Torej da se začne sodni postopek le tedaj, ko je sprožen zoper pravega storilca kaznivega dejanja,« nam je oprostilno sodbo danes potrdil in pokomentiral Đurđevićev zagovornik Miha Kunič.

Đurđevič bo zdaj lahko tudi zahteval odškodnino za dobrih 14 mesecev, ki jih je prebil v priporu. Rastoderjev uboj bo očitno ostal brez kazenskega epiloga, saj sta policija in tožilstvo prepričana, da sta ovadila in obtožila pravega, sodišče, ki ima zadnjo besedo, pa meni drugače.